Jedro

V postopku zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom (243. člen ZIZ). Kvalificirana listina o obstoju njegove terjatve mu daje napram dolžniku boljši procesni položaj. Dolžnik je zato tisti, ki mora v obrazloženem ugovoru navesti vsa pravno pomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico obsoletnost odločbe, ki pomeni izvršilni naslov. Prav tako mora dolžnik za svoje trditve predložiti močne in zanesljive dokaze, da je terjatev, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu, prenehala. Trditveno in dokazno breme o prenehanju terjatve je na dolžniku in ne na upniku, kot to zmotno meni pritožba.

Izrek

I. Pritožba se v delu zoper odločitev o ugovoru zoper sklep o zavarovanju denarne terjatve upnika z vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti terjatve na nepremičninah z identifikacijskim znakom -741/2-0, k.o. - P. (ID ), z identifikacijskim znakom -742/2-0, k.o. - P. (ID ), z identifikacijskim znakom -743/0-0, k.o. - P. (ID ), zavrže. II. V ostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep, s katerim je dovolilo zavarovanje denarne terjatve upnika z vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti terjatve na dolžnikovih nepremičninah z identifikacijskim znakom: *67 k.o. - P. (ID ), -741/2-0, k.o. - P. (ID ), -742/2-0, k.o. - P. (ID ), -743/0-0, k.o. - P. (ID ), -773/2-0, k.o. - P. (ID ). Hkrati je dolžniku naložilo, da krije sam svoje stroške postopka.

2. Proti temu sklepu se dolžnik pravočasno pritožuje. Izpostavi, da tudi upnik v odgovoru na ugovor ni priložil nobenih dejstev ali dokazov, da do izvensodne poravnave ni prišlo. V drugem odstavku 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ, ima sodišče možnost, da razpiše narok za glavno obravnavo. V predmetni zadevi bi lahko sodišče na naroku za glavno obravnavo zaslišalo obe stranki glede izvensodne poravnave. Prav tako se dolžnik ne strinja z ugotovitvijo sodišča, da je za vknjižbo zastavne pravice dovolj že nepravnomočni sklep ter meni, da se pravnomočni sklep zahteva za vse listine iz sedmega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1, ne zgolj za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca na podlagi sklepa izdanega v postopku izvršbe na nepremičnino oziroma v stečajnem postopku, kot trdi sodišče v sklepu o ugovoru. Sodišču druge stopnje predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Upnik je predlagal zavarovanje svoje denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti te terjatve na dolžnikovih nepremičninah *67, k.o. - P. (ID ), -741/2-0, k.o. - P. (ID ), -742/2-0, k.o. - P. (ID ), -743/0-0, k.o. - P. (ID ), -773/2-0, k.o. - P. (ID ). Sodišče prve stopnje je njegovemu predlogu s sklepom z dne 4. 11. 2014 ugodilo.

5. Iz podatkov zemljiške knjige je razvidno, da so bile v nadaljevanju dolžnikove nepremičnine z identifikacijskim znakom -741/2-0, k.o. - P. (ID ), -742/2-0, k.o. - P. (ID ) in -743/0-0, k.o. - P. (ID ) v postopku izvršbe prodane in izročene kupki T. K.,1 ki je bila vpisana kot nova lastnica, hkrati pa je bila na podlagi 173. člena ZIZ in tretjega odstavka 89. člena ZZK-1 izbrisana zastavna pravica in zaznamba izvršljivosti terjatve v korist upnika tega postopka. Ker dolžnik ni več lastnik predmetnih nepremičnin, in ker na njih ni več vknjiženega obravnavanega zavarovanja, kateremu se dolžnik s pritožbo protivi, mu pritožba tudi, če bi se pokazala za utemeljeno, ne bi prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Njegov pravni položaj se z odločitvijo sodišča druge stopnje ne more izboljšati. Ker dolžnik nima več pravnovarstvene potrebe, je sodišče druge stopnje pritožbo glede zavarovanja na teh nepremičninah z odločitvijo pod I. točko tega sklepa zavrglo (1. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 352. členom istega zakona in 15. členom ZIZ).

6. V postopku zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom (243. člen ZIZ). Kvalificirana listina o obstoju njegove terjatve mu daje napram dolžniku boljši procesni položaj. Dolžnik je zato tisti, ki mora v obrazloženem ugovoru navesti vsa pravno pomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico obsoletnost odločbe, ki pomeni izvršilni naslov. Prav tako mora dolžnik za svoje trditve predložiti močne in zanesljive dokaze, da je terjatev, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu, prenehala. Trditveno in dokazno breme o prenehanju terjatve je na dolžniku in ne na upniku, kot to zmotno meni pritožba.

7. V obravnavanem primeru je dolžnik zatrjeval prenehanje terjatve zgolj s pavšalno navedbo o izvensodni poravnavi, ne da bi le-to vsebinsko predstavil in opredelil čas in kraj sklenitve, še manj, da bi za zatrjevano predložil dokaze, kot to zahteva drugi odstavek 53. člena ZIZ.2 Gre za materialne dokaze, saj je zgolj te mogoče predložiti. Personalni in tisti, ki jih fizično ni mogoče izročiti sodišču, ne zadoščajo. Izjema velja le za tiste trditve, ki jih po naravi stvari ni mogoče dokazati, kot npr. trditve o negativnih dejstvih. V konkretnem primeru, ko dolžnik v ugovoru zatrjuje, da gre za sklenitev izvensodne poravnave, ne da bi pojasnil, da ne razpolaga z materialnim dokazom in ne da bi predlagal drug dokaz, dolžnikov ugovor zahtevanih kriterijev iz drugega odstavka 53. člena ZIZ ne izpolnjuje.

8. S pritožbenim zavzemanjem, da se zaslišijo stranke, je dolžnik prekludiran (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj tega predloga ni podal že prej v postopku, kot tudi ni izkazal, da ga brez svoje krivde ni mogel podati. Sodišče pa izvede narok in zaslišanje strank le v primeru, če ga stranke v ugovoru predlagajo in če hkrati oceni, da je to smotrno (prvi odstavek 29.a člena ZIZ).

9. Neutemeljena je pritožbena graja o vknjižbi hipoteke na podlagi nepravnomočnega sklepa o zavarovanju. Kot prvo je potrebno izpostaviti, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih v zemljiško knjigo (drugi odstavek 2. člena ZZK-1).3 Zemljiškoknjižno sodišče je zato tisto, ki sprejme odločitev o vknjižbi zastavne pravice na podlagi sklepa o zavarovanju in opravi presojo kvalitete sklepa o zavarovanju, ki je podlaga za vknjižbo, ugovori zoper takšno odločitev pa so stvar zemljiškoknjižnega postopka in ne izvršilnega postopka.

10. Ne glede na navedeno se sodišče druge stopnje strinja s prvostopenjskim sodiščem, da iz določbe 7. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, po kateri se vknjižba pravice dovoli na podlagi sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, izhaja, da se ta vknjižba opravi na podlagi nepravnomočnega sklepa in je potrebno sklep, s katerim je izvršilno sodišče odredilo vknjižbo te zastavne pravice, predložiti zemljiški knjigi še pred njegovo pravnomočnostjo. Takšno stališče najdemo tudi v teoriji4 in delu sodne prakse.5

11. K takšnemu stališču pritrjuje še naslednje: ZIZ v določbah od 239. do 245. člena, ki urejajo postopek zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini, ne predpisuje, kdaj se sklep o zavarovanju predloži zemljiški knjigi (ali ob njegovi izdaji, torej pred pravnomočnostjo, ali ob nastopu pravnomočnosti sklepa o zavarovanju). Na podlagi 239. člena ZIZ je zato potrebno smiselno uporabiti določbe, ki urejajo postopek izvršbe. Po prvem odstavku 46. člena ZIZ se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače.6 Citirana določba narekuje izvršilnemu sodišču, da sklep o zavarovanju (za izdajo katerega je pogoj obstoj izvršilnega naslova - 243. člen ZIZ), predloži zemljiški knjigi še pred njegovo pravnomočnostjo. Zakon roka, v katerem mora izvršilno sodišče to storiti, ne določa. Ker po 5. členu v zvezi s 86. členom ZZK-1 vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, je zaradi varstva pravic upnika sklep o zavarovanju potrebno predložiti zemljiški knjigi takoj ob izdaji sklepa o zavarovanju.

12. Po obrazloženem sodišče druge stopnje zaključuje, da je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika utemeljeno zavrnilo. Pritožbo dolžnika, ki si prizadeva za drugačno presojo ugovornih razlogov, je sodišče druge stopnje kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v preostalem delu glede zavarovanja na nepremičninah z identifikacijskim znakom *67 k.o. - P. (ID ) in -773/2-0 k.o. - P. (ID ) v II. točki izreka tega sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. V posledici neuspeha s pritožbo dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ.

1 Sklep Okrajnega sodišča v Ormožu In 22/2004 z dne 9. 2. 2015. 2 Po drugem odstavku 53. člena ZIZ mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi utemeljuje ugovor in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. 3 Drugi odstavek 2. člena ZZK-1 glasi: „Zemljiškoknjižno sodišče vodi zemljiško knjigo s tem, da odloča o vpisih, opravlja vpise v glavno knjigo in vodi zbirko listin“. 4 Nina Plavšak v uvodnih pojasnilih Zakona o zemljiški knjigi, GV Založba, Ljubljana 2003, stran 63 in 94. 5 Sklep VSK Cdn 8000000130/2011 z dne 22. 11. 2011, sklep VSK Cdn 8000000185/2011 z dne 7. 2. 2012. 6 Taka izjema je določena npr. za sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine. Po petem odstavku 45. člena ZIZ se tak sklep predloži zemljiški knjigi šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.