Jedro

Posebna davčna olajšava za vzdrževane otroke ima pravne posledice le na davčnem področju in v ničemer ne vpliva na višino dohodka na družinskega člana po členu 56/2 ZZZPB v zvezi s 4. členom Pravilnika o štipendiranju pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa za izplačevanje štipendije. Kadar dohodek na premoženjskega člana presega premoženjski cenzus, pravica do štipendije miruje in se dajatev v tem času ne izplačuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožečih strank na razveljavitev odločb toženca št. 390-158/01-214 z dne 10.5.2001 ter odločb Območne službe Celje št. 341-0101-1998/369-1 in št. 341-0101-1999/1237-1, obe z dne 15.12.2000 o mirovanju in neizplačevanju republiške štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2000/2001, ker je zaključilo, da so pravilne in zakonite.

Zoper sodbo sta vložila pritožbo oba tožnika. Smiselno enako navajata, da naj bi dohodek na družinskega člana za 12 % presegel premoženjski cenzus, ker je davčni organ pri odmeri mamine dohodnine za leto 2000 (verjetno meni 1999) priznal le polovico olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Če bi bila priznana celotna olajšava, bi bilo cenzusu zadoščeno. Mama se je na odločbo o odmeri dohodnine za leto 2000 pritožila, v dohodninski odločbi za leto 2001 pa ji je bila že upoštevana celotna olajšava. Hkrati sodišče naprošata, da upošteva 6. člen Pravilnika o štipendiranju, po katerem se preživnina v primeru neplačevanja ne všteva v dohodek družine. Oče namreč preživnine ne plačuje, zato so potrebne tožbe, ki povzročajo še dodatne stroške. Če bo upoštevana celotna davčna olajšava, bo dohodek na družinskega člana znašal 689.043,25 SIT, premoženjski cenzus ne bo presežen in bodo izpolnjeni pogoji za izplačevanje štipendije v šolskem letu 2000/2001. Po preteku pritožbenega roka sta tožnika na sodišče naslovila prošnjo za prednostno reševanje zadeve in priložila listine od A 1 do A 13. Pritožba ni utemeljena.

Pritožnika ne navajata novih dejstev, niti ne ponujata kakršnega koli dokaza v smislu 337. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPP), da bi nastal dvom v pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki jo je sodišče prve stopnje izdalo ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena cit. ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Listine od A 1 do A 13 iz formalnih razlogov niso upoštevne, ker so predložene po izteku pritožbenega roka, pa tudi sicer vsebinsko niso takšne, da bi lahko vplivale na pritožbeno rešitev zadeve, saj se podatki iz odločb o odmeri dohodnine (A 7, A 8 in A 11) sploh ne nanašajo na pravnorelevantno obdobje.

Za pritožbeno rešitev zadeve je odločilna le prepričljiva ugotovitev sodišča, da dohodek na družinskega člana presega premoženjski cenzus, zato je pravilno presodilo, da izplačevanje republiške štipendije v šolskem letu 2000/2001 na podlagi izpodbijanih upravnih aktov toženca zakonito miruje. Po 2. odst. 56. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 5/91, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZZZPB) je namreč republiško štipendijo mogoče priznati le, če dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu ne presega 130 % celoletnega zneska zajamčene plače. Ker je v letu 1999 zajamčena plača znašala 473.479,00 SIT, znaša premoženjski cenzus v pravnorelevantnem obdobju 615.523,00 SIT oz. z 10 % povečanjem po 4. alinei 1. odst. 42. člena Pravilnika o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 48/99 in 43/2000; v nadaljevanju: pravilnik), 677.075,00 SIT za mirovanje in neizplačevanje že priznane dajatve za tekoče šolsko leto. Po spremenjenem 4. členu cit. pravilnika pa se dohodek na družinskega člana izračunava tako, da se upošteva vsota vseh bruto dohodkov in osebnih prejemkov iz odločb o odmeri dohodnine družinskim članom kandidatove družine, kot tudi njihovi neobdavčljivi dohodki in osebni prejemki. V obravnavanem primeru je bilo tako pravilno upoštevanih 3.058.775,00 SIT bruto iz odmerne odločbe matere tožnikov za leto 1999 (priloga A 12 sodnega spisa). V navedeni znesek je všteta le plača in nadomestila, regres in ostala nadomestila, ki jih je prejela mati tožnikov leta 1999, brez preživnine, ki jo je bil dolžan plačevati oče tožnikov. Ker preživnina ne predstavlja lastnih sredstev matere tožnikov in pri ugotavljanju dohodka na družinskega člana sploh ni bila upoštevna, predlogu tožnikov na izločitev zneska iz tega naslova v smislu 6. člena cit. pravilnika ni mogoče slediti. Ni nobene dejanske podlage za izločanje nečesa, kar sploh ni bilo upoštevano pri ugotavljanju dohodka na družinskega člana.

Povsem zmotno pa je nadalje tudi stališče pritožnikov, da bi z upoštevanjem celotne davčne olajšave za vzdrževana tožnika pri odmeri dohodnine bil dohodek na družinskega člana nižji in s tem izpolnjen pogoj premoženjskega cenzusa za izplačevanje štipendije v obravnavanem obdobju. Institut posebne davčne olajšave za vzdrževane otroke po Zakonu o dohodnini (Ur. l. RS, št. 71/93, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZD) ima pravne učinke le na davčnem področju, ker vpliva na višino davčne osnove in s tem višino dohodnine oz. davčne obveznosti. Nima pa nobenega vpliva na višino dohodka na družinskega člana po ZZZPB. Tožena stranka je glede na 3.058.775,00 SIT bruto prejemka pravilno izračunala dohodek na družinskega člana v višini 764.693,75 SIT bruto in ker ta presega premoženjski cenzus 677.075,00 SIT bruto za izplačevanje štipendije v šolskem letu 2000/2001, je tožbeni zahtevek na razveljavitev izpodbijanih pravilnih in zakonitih upravnih odločb z izpodbijano sodbo utemeljeno zavrnjen.

Zaradi obrazloženega je bilo potrebno odločiti, kot je razvidno iz izreka te sodbe.