Jedro

Mejo med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti je treba določiti po obstoječem dejanskem stanju, kadar iz ugotovljenih okoliščin izhaja, da so katastrske meje javnega dobra posledica napak oz. pomanjkljivosti v katastru označenih mej.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo mejo med nepremičnino s parc. št. 2076/6, k.o. ..., ki je last predlagateljice in v naravi predstavlja javno pot ter nepremičnino nasprotne udeleženke s parc. št. 1370/11, k.o. ... tako, da ta poteka od točke B proti jugu v dolžini 4,20 m v ravni črti do točke C, od točke C v ravni črti proti jugu do točke D v dolžini 11,61 m ter od točke D proti jugozahodu v ravni črti 1,61 m do točke E, kar je tudi označeno na skici št. 2 sodnega izvedenca geodetske stroke M.Ž., ki je sestavni del izpodbijanega sklepa.

Proti takšnemu sklepu vlaga predlagateljica pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge in sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. V pritožbi pojasnjuje, da nasprotna udeleženka oziroma njen pooblaščenec nista dokazala močnejše pravice na delu, kjer zatrjujeta lastninsko pravico. Njuna trditev, da se močnejša pravica domneva, ker naj bi bila v preostalih postopkih meja na predmetnem območju že urejena, ne drži. Glede na to, da meja v okolici ni bila nikoli urejena in da je stanje na območju v celoti neurejeno, niso bili izvedeni nikakršni dokazi, ki bi utemeljevali uporabo kriterija močnejše pravice. Predlagateljica je pojasnila, na kakšen način so potekale aktivnosti na navedenem območju in v zvezi s tem predlagala zaslišanje prič, čemur pa sodišče ni sledilo in tudi ni pojasnilo razlogov za svojo odločitev. Pot poteka po obstoječi trasi že dolgo časa, zato bo novo določena meja povzročila nove nejasnosti in spore, kar pa ni namen sodnih postopkov.

Nasprotni udeleženec je v odgovoru na pritožbo navedel, da je predlagateljici ponudil razširitev in brezplačno odtujitev spornega prostora v korist javnega dobra, kar pa je zavrnila. Predlagateljica je protipravno zgradila cesto na zemljišču s parc. št. 1529/11 in 1537/20, k.o. ..., ki je last nasprotnega udeleženca, za kar pa noče plačati primerne odškodnine in se sedaj maščuje nasprotnemu udeležencu.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi ni sporno, da predstavlja nepremičnina s parc. št. 2076/6, k.o. ... javno pot, katere potek v naravi je drugačen, kot izhaja iz podatkov zemljiškega katastra. Vrhovno sodišče RS je v odločbi z opr. št. II Ips 5210/97 zavzelo stališče, da je pri določitvi meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki je v zasebni lasti, treba upoštevati stanje v katastru, vendar le, če ne gre za izjemo od navedenega pravila zaradi napak ali pomanjkljivosti v katastru.

Predlagateljica je v predlogu navedla, da javna pot poteka v naravi enako že vrsto let in jo kot tako uporabljata nasprotna udeleženca, pa tudi ostali, ki imajo po njej dostop do svojih nepremičnin. Zatrjevala je, da katastrski podatki na spornem območju niso natančni, kar je potrdil tudi izvedenec geodetske stroke z navedbo, da na tem območju nima nobena meja statusa urejene meje. Tudi iz izvedeniškega mnenja in priloženih skic jasno izhajajo odstopanja med stanjem v naravi in zemljiško katastrskim prikazom. Pri tem pa je pomembna ugotovitev izvedenca, da tudi skica št. 3 (list. št. 23) izkazuje, da na javni poti ni bilo sprememb, ki bi vplivale na dejansko stanje mej mejnih parcel. Navedene okoliščine, izhajajoče iz spisovnih podatkov, pa vodijo do ugotovitve, da bi bile katastrske meje javnega dobra lahko posledica napak oziroma pomanjkljivosti v katastru označenih mej, kar bi narekovalo določitev meje po obstoječem dejanskem stanju. Predlagateljica je v zvezi s potekom poti predlagala zaslišanje prič, čemur pa sodišče ni sledilo, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

V skladu z določbami 355. člena, 365. člena in 366. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 - s spremembami in dopolnitvami), je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v nov postopek, saj zaradi zmotne uporabe 77. člena Stvarnopravnega zakonika prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo, ali so obstoječe katastrske meje javnega dobra posledica napak v katastru. V ponovljenem postopku se bo moralo prvostopenjsko sodišče opredeliti do tega vprašanja in z zaslišanjem prič oziroma udeležencev razjasniti, koliko časa poteka javna pot po obstoječi trasi in morebitno spreminjanje katastrskih meja parcel. V skladu s 3. odst. 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.