Jedro

Odločitev o zavrženju pritožbe, prenesene prek telefaksa, ni pravilna. ZPP v 105.b členu jasno določa, da se pritožbe lahko vložijo tudi s pomočjo telefaksa kot sredstva komunikacijske tehnologije.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrglo pritožbo predlagatelja zoper sklep z dne 21. 1. 2015 (1. točka izreka). Njegov predlog za določitev nujne poti je štele za umaknjen in nepravdni postopek ustavilo (2. točka izreka sklepa).

2. Proti temu sklepu se predlagatelj pravočasno pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb postopka ter napačne uporabe materialnega prava in predlaga pritožbenemu sodišču, da ga razveljavi. Navaja, da je zoper sklep z dne 21. 1. 2015 vložil pravočasno pritožbo in sicer preko telefaksa. Pritožba je bila natisnjena in s strani predlagatelja lastnoročno podpisana, s čimer je izpolnjevala vse zakonske pogoje za pisno vlogo. To pritožbo bi moralo sodišče obravnavati meritorno, torej o njej odločati, ker jo je zavrglo, je bila s tem predlagatelju onemogočena vsebinska obravnava pritožbe. Ravnanje sodišča je v nasprotju z določili ZPP in ZNP ter uveljavljeno sodno prakso. Glede na pravno napačno presojo sodišča o dopustnosti pritožbe zoper sklep z dne 21. 1. 2015 je zmotna tudi odločitev o ustavitvi nepravdnega postopka. Sklep o plačilu predujma zaradi pravočasno vložene in dopustne pritožbeni ni postal pravnomočen, zato niso mogli nastopiti pogoji za 36. člen ZNP, ki ga je uporabilo sodišče. 3. Pritožba je utemeljena.

Glede sklepa o zavrženju pritožbe:

4. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlagateljevo pritožbo zoper sklep z dne 21. 1. 2015, ker je štelo, da je pritožba vložena v elektronski obliki in kot takšna nedopustna. Pritožbeno sodišče po pregledu spisa ugotavlja, da je predlagatelj pritožbo vložil z uporabo sredstva komunikacijske tehnologije, in sicer preko telefaksa. Zakon o pravdnem postopku – ZPP v 105.b členu jasno določa, da se pritožbe lahko vložijo tudi s pomočjo telefaksa kot sredstva komunikacijske tehnologije. Pritožba, prenesena prek telefaksa, je namreč pisna vloga v fizični obliki in se šteje, kot da je napisana oz. natisnjena in lastnoročno podpisana. Telefaks je le sredstvo, ki tako vlogo prenaša na daljavo v obliki posnetka izvirnika(1). Ob pravilni razlagi tretjega odstavka 105. člena ZPP je šteti, da tudi pritožba, poslana prek telefaksa, vsebuje podpis v izvirniku(2). V primeru, če se sodniku, ki pritožbo obravnava, porodi dvom v pristnost podpisa, pa lahko s sklepom odredi, naj se predloži vloga z overjenim podpisom (tretji odstavek 105. člena ZPP). Zato je zmotno stališče izpodbijanega sklepa, da je pritožba nedopustna ter odločitev o njenem zavrženju na tej podlagi. Potem, ko bo prvostopenjsko sodišče preverilo pravočasnost pritožbe in jo vročilo nasprotnemu udeležencu v odgovor (366. člen ZPP), bodo izpolnjeni pogoji za vsebinsko odločanje o pritožbi.

Glede odločitve o domnevi umika predloga in ustavitvi postopka:

5. To odločitev je prvostopenjsko sodišče oprlo na določbo prvega odstavka 36. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP, v katerem je določeno, da v primeru, ko sodišče ne more odločiti, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem, pa predlagatelj v roku ne založi predujma za izvedenca, izda sklep, da se predlog šteje za umaknjen. Postopek za dovolitev nujne poti je zaradi svoje specifične narave eden izmed nepravdnih postopkov, v katerem sodišče praviloma brez udeležbe ustreznih izvedencev, predvsem tudi izvedenca geodetske stroke, ne more samo odločiti. Prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi sklepa pravilno ugotavlja, da bo potrebno dopolniti dokaz z izvedencem gradbene stroke, ki je v tej zadevi že podal izvedensko mnenje, glede na potek zadeve pa se nakazujejo tudi stroški za ponovni ogled ob prisotnosti izvedenca ter postavitev izvedenca geometra. Predlagatelj je sicer že založil predujem 1.000,00 EUR, vendar je z dosedanjimi izplačilu izvedenca gradbene stroke ta predujem že skoraj izčrpan. Četudi izvedenec za odgovor na pripombe predlagatelja ni upravičen ponovno zahtevati nagrade v tistem delu, ki se tiče že izdelanega izvedenskega mnenja, je očitno, da ostanek predujma ne bo zadoščal za nadaljnje delo izvedencev. Vendar ima pritožba prav, ko ugotavlja, da je sodišče predlagatelju naložilo plačilo predujma s sklepom, zoper katerega je vložil dopustno pritožbo, s katero izpodbija tako pravilnost sklepa o odmeri nagrade izvedencu, kot tudi podlago in višino predujma za nadaljnje delo izvedencev.

6. Ker je zato pritožba utemeljena, je pritožbeno sodišče sklep razveljavilo v celoti in zadevo vrača prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Napotki za nadaljnje postopanje sodišča so razvidni iz gornje obrazložitve.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Več o tem v prispevku avtorice Pije Okorn: Pritožba in telefaks, Pravna praksa – 2013, št. 38. Op. št. (2): Sklepa VSL II Cp 1983/2010 in II Cp 2953/2012.