Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker tožnik svoje vloge ni dopolnil tako, da bi jo bilo mogoče obravnavati kot tožbo v upravnem sporu, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo v skladu z drugim odstavkom 29. člena ZUS.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi drugega odstavka 29. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000) zavrglo tožnikovo tožbo, ker je tožnik v roku, ki mu ga je sodišče dalo v pozivu z dne 19. 9. 2006, ni ustrezno popravil v skladu z napotki sodišča. 2. Tožnik v pritožbi zahteva, da se zadeva ponovno obravnava v drugačni sestavi sodnikov, da se mu zagotovi ustavnost in zakonitost. Navaja, da je po dopolnitvi vloge z dne 11. 10. 2006 na Upravno sodišče prejel odgovor na svojo vlogo z dne 8. 9. 2006 od Okrožnega sodišča v Novi Gorici, nakar je prejel še sklep Okrožnega sodišča, da v dopolnitvi vloge, vložene na Okrajno sodišče, ni nobenega določnega zahtevka in da je njegovo tožbo zato zavrglo. Nadalje še navaja, da je zahteval veljavno pogodbo o upravljanju, le-ta pa je upravni akt, s katerim so določene njegove pravice in dolžnosti. Izdajo pogodbe je podal že v vlogi z dne 8. 12. 2005 pred zborom lastnikov in izkoristil vse možnosti, da bi pred upravnim sporom zadevo rešil. Upravni spor je dopusten, če upravni akt ni bil izdan. Upravno sodišče bi lahko vlogo zavrnilo, če bi bilo zagotovljeno drugo sodno varstvo, ki bi zadeve v celoti obravnavalo, do česar pa se Upravno sodišče ni izjavilo. Ker je Okrožno sodišče v Novi Gorici vlogo zavrglo, je vložil ugovor na Višje sodišče v Kopru. Predlaga, da se počaka na ugotovitveno odločbo Okrožnega sodišča. 3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.
5. Tudi po presoji pritožbenega sodišča, tožnik svoje vloge z dne 8. 9. 2006 ni dopolnil tako, da bi jo bilo mogoče obravnavati kot tožbo v upravnem sporu, zato je sodišče prve stopnje pravilno v skladu z drugim odstavkom 29. člena ZUS tožbo zavrglo. Ker pogodba o upravljanju, hišni red in odločitev o stroških čiščenja skupnih prostorov niso upravni akti, pritožnik pa v dopolnitvi vloge tudi ni navedel, s čim naj bi mu bilo poseženo v njegove ustavne pravice, in tudi ne, v katere, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da tožbe ni ustrezno popravil, da bi jo lahko sodišče obravnavalo v upravnem sporu.
6. Vseh ostalih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ni obravnavalo, saj je presojalo pravilnost procesne odločitve sodišča prve stopnje, poleg tega pa se pritožnikovi ugovori ne nanašajo na postopek pred Upravnim sodiščem, pač pa se nanašajo na pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem in za obravnavano zadevo niso pomembni.
7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.