Jedro

Toženca sta v vtoževanem obdobju sporno nepremičnino, katere solastnik je tožnik, uporabljala brez pravnega naslova in brezplačno, zaradi česar sta imela korist, tožnik pa je bil prikrajšan, ker v tem času ni mogel uporabljati svoje polovice nepremičnine niti ni mogel z njo razpolagati. Zato je zahtevek za plačilo uporabnine utemeljen na podlagi 198. člena OZ, po katerem lahko lastnik stvari, ki jo je nekdo drug uporabil v svojo korist, od njega zahteva, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. Toženčeva korist je namreč v tem, da je brezplačno uporabljal tujo nepremičnino, po sodni praksi pa je nadomestilo za takšno korist (tako imenovana uporabnina) enaka znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka za znesek 9.410,00 EUR s pripadajočimi obrestmi in v stroškovnem delu v celoti razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 54215/2008 z dne 8. 8. 2008 razveljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in se tožbeni zahtevek zavrne. Tožeči stranki je naložilo, da je v roku 15 dni dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 1.223,05 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje. Pritožba meni, da se je sodišče prve stopnje brez pravne osnove in samovoljno spustilo v vprašanje pridobitve lastništva sporne nepremičnine. Cena nepremičnine bi lahko bila tudi simbolična, če bi se tako dogovorila prodajalec in kupec. Sodišče v obrazložitvi sodbe predstavi nekakšen konstrukt, da naj bi tožeča stranka z nakupom zasedene nepremičnine privolila v svoje prikrajšanje. Prvostopnemu sodišču očita tudi, da ni obrazložilo odločitve glede vtoževane terjatve iz naslova povrnitve stroškov za vodo in plin v obdobju med 20. 12. 2007 in 20. 7. 2008, v višini 660,00 EUR, zaradi česar v tem delu odločitve ni mogoče preizkusiti.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila ter je predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Predmet tožbenega zahtevka je plačilo uporabnine za nepremičnino parc. št. 111/2 vpisano v vl. št. ... k. o. X, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem ( v nadaljevanju sporna nepremičnina) za obdobje od 20. 12. 2007 do 20. 7. 2008 v višini 17.500,00 EUR ter povrnitev stroškov porabe plina in vode v v višini 660,00 EUR.

6. Kot izhaja iz neprerekanih ugotovitev sodišča prve stopnje ter izpiska zemljiške knjige sta tožeča stranka ter M. L. solastnika, vsak do polovice, sporne nepremičnine. Med pravdnima strankama tudi ni sporno, da sta toženca v vtoževanem obdobju v navedeni nepremičnini bivala.

7. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je s pogodbo o upravljanju z dne 26. 6. 2008 M. L. pooblastil tožečo stranko za zastopanje v imenu in za račun pooblastitelja, zato je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je zahtevek iz naslova uporabnine v presežku nad ½ neutemeljen. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v tem obsegu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje zahtevek tožnika na plačilo uporabnine zavrnilo, ker na strani tožnika ni prišlo do prikrajšanja, saj so bili stroški pridobitve nepremičnine nižji od dejansko pridobljene vrednosti.(1)

9. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje sta toženca v vtoževanem obdobju sporno nepremičnino, katere solastnik je tožnik, uporabljala brez pravnega naslova in brezplačno, zaradi česar sta imela korist, tožnik pa je bil prikrajšan, ker v tem času ni mogel uporabljati svoje polovice nepremičnine, niti ni mogel z njo razpolagati. Zato je zahtevek za plačilo uporabnine utemeljen na podlagi 198. člena OZ, po katerem lahko lastnik stvari, ki jo je nekdo drug uporabil v svojo korist, od njega zahteva, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. Toženčeva korist je namreč v tem, da je brezplačno uporabljal tujo nepremičnino, po sodni praksi pa je nadomestilo za takšno korist (tako imenovana uporabnina) enaka znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar. Zato je zmotno materialnopravno izhodišče sodišče prve stopnje, da dosežena nižja kupnina izključuje prikrajšanja zaradi nezmožnosti njene uporabe. Prav tako pa tudi v razmerju do tožencev tožnik ni privolil v prikrajšanje, saj je bil dogovor o nižji kupnini dosežen v obligacijskem razmerju s prodajalcem in v navedeno pogodbeno razmerje toženca nista bila vključena. Zaradi navedenega zmotnega stališča sodišča prve stopnje je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato je moralo pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena ZPP izpodbijano sodbo tem delu razveljaviti in v tem obsegu vrniti zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

10. Nadalje pritožba tudi utemeljeno opozarja, da izpodbijana sodba nima razlogov o zavrnitvi tožbenega zahtevka za vtoževano terjatev iz naslova povrnitve stroškov za porabo plina in vode v višini 660,00 EUR, zaradi česar se v tem delu sodba ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar tudi v tem delu utemeljuje razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

11. Razveljavitev dela sodbe sodišča prve stopnje ima za posledico tudi razveljavitev odločitve o celotnih stroških postopka (primerjaj četrti dostavek 163. člena ZPP).

12. Sodišče prve stopnje naj ima v ponovljenem postopku v vidu zgoraj podana izhodišča pritožbenega sodišča ter nato ob pravilni uporabi materialnega prava ponovno odloči o tožbenem zahtevku.

Op. št. (1): Tožeča stranka je v solastnino pridobila nepremičnino v takratni tržni vrednosti približno 620.000,00 EUR, zanjo pa je porabila 420.000,00 EUR iz naslova kupnine in približno 17.800,00 EUR iz naslova izgubljenih najemnin ter 660,00 EUR iz naslova stroškov porabe plina in vode v vtoževanem obdobju.