Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSK sklep I Ip 494/2010

ECLI:SI:VSKP:2010:I.IP.494.2010 Izvršilni oddelek

ugovor zoper sklep o izvršbi davčni dolg zavarovanje hipoteka predlog za izvršbo prenehanje obveznosti
Višje sodišče v Kopru
21. september 2010
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Določba 126.a člena ZDavP-2 (Ur. l. RS št. 117/2006) je jasna, upnik mora davčni dolg zavarovati najprej s hipoteko, zatem pa vložiti predlog za izvršbo na nepremičnino pred potekom zastaranja pravice do izterjave, le v takem primeru davčna obveznost ne preneha.

Izrek

Pritožbi se ugodi in sklep v izpodbijanem zavrnilnem delu ter v odločbi o stroških (točki II in III izreka) razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je delno ugodilo ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 31.1.2003 (ugovor po izteku roka) in sklep razveljavilo v delu, ko je bila dovoljena izvršba za izterjavo zaostalih obveznosti do Ministrstva za finance s seznama št. 1 z dne 5.9.2002 in zaostalih obveznosti iz naslova DDV za davčno številko 2 za tiste glavnice, ki so v plačilo zapadle do 30.12.1999 in njim pripadajoče zamudne obresti in še za tiste zamudne obresti od glavnic, ki so zapadle v plačilo do 31.3.2000, ter se izvršilni postopek za te zneske ustavi (točka I izreka). V preostalem delu je ugovor zavrnilo (točka II) ter glede stroškov odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. V razlogih je pojasnilo, da je bil Zakon o davčnem postopku, ki je specialni zakon in ga je v tem primeru treba uporabiti, spremenjen (ZDavP-2), stopil pa je v veljavo 30.12.2009. Z uveljavitvijo zadnje spremembe davčna obveznost, razen zamudnih obresti, ne preneha, če je davčni dolg zavarovan s hipoteko in če pred potekom zastaranja pravice do izterjave vložen predlog za izvršbo na nepremičnine. Sicer pa sta določena relativni in absolutni zastaralni rok, slednji je 10-letni, glede zastaranja pravice do odmere in izterjave (125., 126. in 126.a člen). Po mnenju sodišča zakonodajalec ni želel s tem določiti, da je neuporaba absolutnega zastaranja mogoča le v primeru pogodbenega nastanka hipoteke in kasnejše vložitve predloga za izvršbo na nepremičnino, kot razlaga dolžnik, saj če bi bila v tem členu kot pogoj navedena le vložitev predloga za izvršbo na nepremičnino pred zastaranjem terjatve, zaradi pravil po Zakonu o zemljiški knjigi (ZZK-1), to še ne bi pomenilo, da je bila pred zastaranjem terjatve na nepremičnini že pridobljena hipoteka. Upnik namreč hipoteko na nepremičnino pridobi z dnem vložitve predloga za zaznambo sklepa o izvršbi in ne šele z dnem vložitve predloga za izvršbo na nepremičnino. Zato je zakonodajalec pogoju za vložitev predloga za izvršbo dodal še pogoj nastanka hipoteke pred potekom zastaranja. Ugovoru je zato le delno ugodilo, in sicer glede terjatev, ki so v plačilo zapadle pred 30.12.1999, pa tudi za tiste zamudne obresti od glavnic, ki so zapadle v plačilo do 31.3.2000), čemur upnik ni nasprotoval, ter ob tem pojasnilo, da glede na določbe prej navedenih členov ZDavP-2 določba 126.a člena, ki izključuje zastaranje za primer, ko je davčni dolg zavarovan s hipoteko in je pred potekom zastaranja pravice do izterjave bil vložen predlog za izvršbo na nepremičnino, ne velja za zakonske zamudne obresti.

Dolžnik se je zoper sklep pritožil, v delu, kolikor ugovoru ni ugodeno in glede odločbe o stroških (izrek pod točko II in III). Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga razveljavitev sklepa, priglaša tudi stroške pritožbe. Opozarja, da je sodišče v tem postopku dovolilo vrnitev v prejšnje stanje, kar evidentno ne bi smelo storiti. Zato je ta postopek izvršbe sedaj nedopusten. Opozarja na vlogo z dne 4.5.2010, ki jo je dolžnik pod vplivom napačnega pravnega pouka naslovil kot opozorilo na kršitev Zakona o pravdnem postopku (ZPP), a gre za pritožbo, saj je evidentno, da ni bil zadovoljen s sklepom o vrnitvi v prejšnje stanje in ima vloga vse elemente pritožbe iz 335. člena ZPP. Vloga dolžnika z dne 4.5.2010 naj se zato obravnava kot pravočasna pritožba zoper sklep z dne 20.4.2010 o vrnitvi v prejšnje stanje in to predloži Višjemu sodišču v K. v reševanje. Ker je vložena pritožba, je torej sklep o nadaljevanju postopka nepravnomočen, sodišče ne bi smelo odločati o ugovoru. V sklepu z dne 5.5.2010, ki je predmet izpodbijanja, pa je sodišče odločalo o ugovoru z dne 1.4.2010, čeprav je očitno, da je bil ta ugovor že pravnomočno zavržen ter bi moralo odločati o ugovoru z dne 4.5.2010. Glede samih razlogov sklepa glede zavrnitve ugovora,pa meni, da so zmotni, zakonsko besedilo 126.a člena ZDavP-2 je jasno, pomembna je besedna zveza „in“ in zaporedje, kar pomeni, da mora najprej imeti upnik hipoteko in šele zatem mora vložiti predlog za izvršbo. Sicer pa bi razlaga sodišča diskriminirala dolžnike po vrsti sredstev izvršbe. Ustavno sprejemljiva razlaga 126. člena ZDavP-2 je, da se upnik dogovori z državo, da bo odložila davke in dolg zavaruje še s hipoteko in država gre v izvršbo ter potem ne dobiš ugodnosti zastaranja, če teče postopek realizacije te hipoteke nad 10 let od zapadlosti dolga.

Upnik je dne 1.6.2010 na pritožbo dolžnika odgovoril, tedaj to pravno sredstvo ni bilo predvideno (366. člen ZPP).

Pritožba je utemeljena v spodaj navedenem obsegu.

V uvodu dolžnik graja postopanje sodišča v tem postopku, ko je s sklepom dne 20.4.2010 ugodilo predlogu upnika za vrnitev v prejšnje stanje ter sklep z dne 30.3.2010 (s katerim je odločilo, da se postopek ustavi) in sklep z dne 6.4.2010 (s katerim je zavrglo ugovor dolžnika z dne 1.4.2010) razveljavilo in s tem postopek vrnilo v stanje, v katerem je bil pred zamudo, torej pred izdajo sklepa z dne 30.3.2010, saj je zapisalo, da zoper ta sklep ni pritožbe, kar naj bi bil napačen pravni pouk. To je sicer res, 121. člen ZPP, ki je omejeval pravico do pritožbe v primeru, ko je bilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodeno, je bil namreč z novelo ZPP-D že v letu 2008 črtan. Vendar pa dolžnik pritožbe ni vložil. V vlogi je navajal le, da se ne strinja s sklepom in ponovil sicer napačno stališče sodišča, da nima posebne pritožbe. Pa tudi če bi držalo, kar trdi sedaj dolžnik, da je šlo za pritožbo, ne bi bila pravočasna, saj je bila vložena 15. dan od prejema, pritožbeni rok v izvršilnem postopku pa je glede na 9. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 8-dnevni. Glede na napako sodišča ima dolžnik v takem primeru možnost, da vloži predlog za vrnitev v prejšnje stanje (zamuda roka za pritožbo – 36. člen ZIZ), tega pa dolžnik ni storil, čeprav sedaj sam trdi, da je bil pravni pouk napačen, da mu je torej pravica do pritožbe šla (prim. sklep Ustavnega sodišča Up 267/99 z dne 9.11.1999).

Iz zgoraj povzetega tudi sledi, da so napačni nadaljnji razlogi pritožbe, ugovor z dne 1.4.2010 ni zavržen, sklep o zavrženju ugovora, ki ga je dolžnik vložil dne 1.4.2010 (sklep z dne 6.4.2010) je bil namreč s sklepom z dne 20.4.2010 razveljavljen. Sicer pa sta dolžnikova ugovora z dne 1.4.2010, o katerem je sedaj pravilno odločalo sodišče prve stopnje in ponovno podan ugovor z dne 4.5.2010 po vsebini identična, le datuma sta različna.

Ima pa prav dolžnik, ko opozarja na napačno uporabo materialnega prava. Določba 126.a člena ZDavP-2 (Ur. l. RS št. 117/2006 s spremembami in dopolnitvami) je jasna, upnik mora davčni dolg zavarovati najprej s hipoteko, zatem pa vložiti predlog za izvršbo na nepremičnino pred potekom zastaranja pravice do izterjave, le v takem primeru davčna obveznost ne preneha (ne glede na določbe 5. odst. 126. člena tega zakona po katerih davčna obveznost preneha, ko poteče deset let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči). Taka razlaga izhaja tudi iz Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku (obrazložitev členov – Poročevalec DZ RS 123/2009 z dne 30.9.2009), ko opozarja na podobnost predlagane ureditve s 154. členom Stvarnopravnega zakonika (hipoteka ugasne s potekom 10 let od dospelosti zavarovane terjatve - zastaranje – prim. 206. člen ZZK-1 in določbe o pretrganju zastaranja) in 343. členom Obligacijskega zakonika (poplačilo zastarane terjatve, ki so zavarovane s hipoteko).

Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je upnik pridobil hipoteko, ko je zemljiškoknjižno sodišče odločilo po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnine (v takem primeru po 87. členu v povezavi s 86. členom ZZK-1 upnik pridobi na nepremičnini hipoteko). Ne gre torej za situacijo, ki jo predvideva ZDavP-2.v 126.a členu. Pritožbeno sodišče je zato v izpodbijanem delu, posledično tudi glede stroškov, ugovoru ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Podlage za spremembo ni bilo, saj zaradi zmotne materialnopravne presoje sodišče prve stopnje ni ugotavljalo vseh odločilnih dejstev, upnik je namreč že v predlogu zatrjeval, da ima pogodbeno ustanovljeno zastavno pravico, pa se do teh pravno pomembnih trditev sodišče prve stopnje zaradi zmotne materialnopravne presoje ni opredelilo. Ker je pritožbeno sodišče sklep razveljavilo v izpodbijanem delu, je tudi odločitev o pritožbenih stroških, ki jih je dolžnik priglasil, pridržalo za končno odločbo (3. točka 365. člena in 165. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia