Jedro

Tožeča stranka zgolj z dokaznim predlogom za zaslišanje priče še ni zahtevala tudi izvedbe naroka, saj mora biti takšna zahteva izrecno podana, tega pa tožeča stranka ni storila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 219877/2013 z dne 26. 2. 2014 tudi v prvem in tretjem odstavku izreka ter zavrnilo tožbeni zahtevek, tožeči stranki pa je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 148,94 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo prvega sodišča tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da prvo sodišče ni izvedlo naroka, čeprav je tožeča stranka predlagala zaslišanje priče A. A., kar smiselno pomeni tudi zahtevo za izvedbo naroka. Nepravilna je ugotovitev, da med pravdnima strankama ni bilo poslovnega razmerja. Pogodba o Opravljanju upravniških storitev je bila sklenjena 15. 2. 2013. Toženec je ves čas štel tožečo stranko za svojega poslovnega partnerja kot upravnika stanovanjskoposlovnega objekta V. To izhaja iz e-mail korespondence, čemur prvo sodišče ni posvetilo nobene pozornosti. Iz te korespondence je razvidno, da je toženec prosil tožečo stranko, da mu odobri plačilo dolga v petih obrokih. Tožeča stranka je kot upravnik plačevala svojim dobaviteljem, dokaz za to pa je že v tem, da je bil objekt oskrbovan z vodo, elektriko, čiščenjem in varovanjem. Jasno je, da je tožeča stranka iz svojih sredstev plačevala posameznim dobaviteljem, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do prekinitve dobave storitev. Iz vtoževanih računov je razvidno, kolikšen delež stroškov je odpadel na toženo stranko. Tožena stranka ni nikoli oporekala vtoževanim računom.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvo sodišče je štelo, da je mogoče odločiti o spornem dejanskem stanju že na podlagi predloženih pisnih dokazov, ob tem, da pravdni stranki nista zahtevali izvedbe naroka (drugi odstavek 454. člena ZPP). Tožeča stranka zgolj z dokaznim predlogom za zaslišanje priče A. A. še ni zahtevala tudi izvedbe naroka, saj mora biti takšna zahteva izrecno podana, tega pa tožeča stranka ni storila. Tožeča stranka je sicer predlagala zaslišanje te priče, vendar pa je bil ta dokazni predlog nesubstanciran, saj tožeča stranka ni pojasnila, katere relevantne trditve naj bi dokazovala z zaslišanjem te priče. Šele v pritožbi (kar je prepozno – 337. člen ZPP) trdi, da naj bi bila priča zaslišana v zvezi s korespondenco med pravdnima strankama. Prvo sodišče zato ni bilo dolžno izvesti tega dokaza in konkludentno izražene zavrnitve tega dokaznega predloga tudi ni bilo dolžno posebej pojasnjevati. Očitana bistvena kršitev določb postopka zato ni podana.

6. Toženec je trdil, da v obdobju, na katerega se nanašata vtoževana računa, pravdni stranki nista bili v poslovnem odnosu oziroma pogodbenem razmerju. Iz ugotovljenih dejstev je prvo sodišče napravilo materialnopravno pravilen zaključek, da med pravdnima strankama za sporno obdobje ni izkazan obstoj veljavne pogodbe o opravljanju upravniških storitev tožeče stranke (drugi odstavek 53. člena in prvi odstavek 25. člena SZ-1). Predložena pogodba s strani etažnih lastnikov ni podpisana, manjka pa tudi seznam etažnih lastnikov z njihovimi deleži kot priloga pogodbe.

7. Tožeča stranka ni predložila v spis nobene e-mail korespondence med pravdnima strankama, zato se prvo sodišče do zatrjevane vsebine te korespondence ni bilo dolžno opredeliti.

8. Tožeča stranka v trditveni podlagi ni zatrjevala dejstev, ki bi narekovala presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka tudi z vidika pravil o neupravičeni pridobitvi, zato se prvemu sodišču ne bi bilo treba ukvarjati s to presojo. Ne glede na to so pritožbene navedbe v tem delu (4. stran pritožbe) neupoštevne, saj tožeča stranka z njimi uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (prvi odstavek 458. člena ZPP).

9. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

10. Tožeča stranka ni priglasila stroškov pritožbenega postopka. Toženec z odgovorom na pritožbo ni prispeval k rešitvi zadeve, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).