Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Neutemeljena je pritožbena navedba, da tožnik zaradi dela v tujini ni sledil objavam v Uradnem listu RS in je začel zanj teči subjektivni rok za obnovo upravnega postopka šele z dnem, ko ga je o stečaju obvestil odvetnik.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 598/96-9 z dne 1.3.2001.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 11.3.1996. Z navedeno odločbo je bila zavrnjena pritožba tožnika zoper sklep Republiške uprave za javne prihodke - Izpostava M. z dne 4.10.1995, s katero je bil njegov predlog za obnovo postopka v zadevi odmere davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1994 zavržen. S predlogom za obnovo je uveljavljal znižanje davka iz dejavnosti za leto 1994 zaradi stečaja podjetja G., katerega podizvajalec podjetje R. d.o.o. M. mu ni plačalo 7.543.000,00 SIT za opravljena dela s težko gradbeno mehanizacijo. Tožena stranka je ocenila, da je odločitev organa prve stopnje utemeljena na določbah 1. točke 249. člena in 1. točke 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) ter ugotovitvi, da je tožnik za okoliščine, na katere opira svoj predlog izvedel v marcu in kasneje še v juniju 1995, predlog pa je vložil 16.8.1995, torej po preteku enega meseca od dneva, ko je mogel navesti nova dejstva in nove dokaze. Pritrjuje pa tudi oceni organa prve stopnje, da okoliščina, na katero opira svoj predlog ni izkazana. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi sodbe sklicuje na določbe 1. točke 249. člena, 1. točke 1. odstavka 252. člena, 253. člen in 1. odstavek 255. člena ZUP/86. Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti z dne 12.6.1995, ki mu je bila vročena 27.6.1995, vložil dne 16.8.1995, da je v predlogu navedel, da ga je podjetje R. obvestilo o stečaju podjetja G. dne 27.3.1995, kar je bilo uradno objavljeno tudi v Uradnem listu, št. 17-18/95 z dne 24.3.1995 in nato še v št. 33/95 z dne 16.6.1995 in da je prvostopni upravni organ na tej dejanski podlagi predlog kot prepozno vložen zavrgel. Tožnik navedenim dejanskim ugotovitvam v pritožbi ni oporekal, temveč je le dodatno pojasnjeval okoliščine, zaradi katerih meni, da mu račun ... ne bo plačan. Trditev, da je za stečaj podjetja G. izvedel šele v mesecu avgustu 1995, predstavlja povsem neizkazano tožbeno novoto, neskladno z navedbami v teku upravnega postopka. Ob upoštevanju, da je mogel dejstva in dokaze, na katere se sklicuje, navesti že od 27.3.1995, ko je bil po lastni navedbi v predlogu za obnovo postopka obveščen o stečaju podjetja G., je pravilno stališče organa prve stopnje in tožene stranke, da je bil predlog vložen po poteku enomesečnega subjektivnega roka. Predlog je bil zato v skladu z določbami zakona tudi utemeljeno zavržen. Tudi ob upoštevanju, da je bila tožniku odločba vročena šele 27.6.1995, je rok enega meseca za vložitev predloga za obnovo postopka pričel teči od dneva vročitve odločbe in ne od dneva, ko je stranka nova dejstva in nove dokaze že mogla navesti. Tudi v tem primeru pa je predlog za obnovo postopka vložila po poteku subjektivnega roka in zato prepozno. Sodišče se pri tem ni spuščalo v presojo pravilnosti stališča, da okoliščina, na katero se predlog opira, ni verjetno izkazana, ki ga kot dodatni razlog za zavrženje predloga za obnovo postopka navaja tožena stranka.
Tožnik v pritožbi navaja, da je zaključek sodišča prve stopnje zmoten. V predlogu za obnovo postopka je navajal datuma uvedbe stečaja podjetja G. kot objektivno dejstvo, ne pa kot subjektivno okoliščino. Dejansko je za objavo stečaja izvedel šele avgusta 1995, ko ga je odvetnik, ki je zastopal podjetji V. in R., obvestil o stečaju G. in o tem, da bo stečajna masa zadostovala le za plačilo 3 do 5% glavnice. Zato je bil predlog za obnovo postopka vložen pravočasno. Tožnik se je pretežno nahajal na gradbiščih v tujini in zato ni mogel slediti objavam v uradnem listu. Nelogično je, da bi bil seznanjen z uvedbo stečaja le nekaj dni po objavi v uradnem listu. Zato navedba, da je za stečaj izvedel šele v avgustu 1995, ne predstavlja neizkazane tožbene novote, neskladne z njegovimi navedbami v upravnem postopku. Predlaga da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijano sodbo.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno spoznalo, da so bila v postopku za izdajo upravnega akta upoštevana pravila upravnega postopka. Za predlaganje obnove postopka veljata dva zakonita in nepodaljšljiva roka: subjektivni rok enega meseca in objektivni rok petih let (252. člen ZUP/86). Stranka lahko predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu, ki začne teči od dneva ko je mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nov dokaz (obnovitveni razlog s 1. točke 249. člena ZUP/86). V primeru, če bi začel teči subjektivni rok enega meseca prej, preden bi postala odločba v upravnem postopku dokončna, se šteje subjektivni rok od dneva, ko postane odločba dokončna (v tem primeru pravnomočna) oziroma od dneva, ko je vročena taka odločba. Glede na objavo sklepa o uvedbi stečaja podjetja G. v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 17-18/95 z dne 24.3.1995 in vročitev odločbe z dne 12.6.1995 tožniku dne 27.6.1995, je zato pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnikov predlog za obnovo postopka z dne 16.8.1995 vložen po preteku subjektivnega enomesečnega roka.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da tožnik zaradi dela v tujini ni sledil objavam v Uradnem listu Republike Slovenije in je zato začel teči zanj enomesečni subjektivni rok šele od avgusta 1995, ko ga je o stečaju obvestil odvetnik. S takim razlogovanjem začetka teka rokov oziroma veljavnosti predpisov bi bila izničena pravna varnost udeležencev v postopkih. Sodišče prve stopnje morebitnih tožbenih novot sploh ni presojalo, ker je, kot izhaja iz obrazložitve, tožbo zavrnilo že iz razlogov prekoračitve subjektivnega roka.
Glede na navedeno, je pritožbeno sodišče, ki pri preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni našlo kršitev na katere mora paziti po uradni dolžnosti, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (73. člen ZUS).