Jedro

Utemeljen je pritožbeni očitek tožeče stranke, da sodišče prve stopnje o delu tožbenega zahtevka v višini 8.227,16 EUR sploh ni odločilo. Sodišče prve stopnje bi lahko sicer štelo navedeno pritožbeno navedbo tožeče stranke kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe, ker ni odločilo o delu zahtevka (325. člen ZPP). Za to pa niso bile podane zakonske predpostavke.

Brez vsakršnih razlogov za zavrnitev tožbenega zahtevka sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Podana je torej uveljavljana absolutna bistvena postopkovna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijani II. in III. točki izreka razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka, pomemben za odločitev v pritožbenem postopku

1. Tožeča stranka je kot nosilka materialnih avtorskih pravic na etiketah C. in J. uveljavljala plačilo za njihovo uporabo v obdobju od leta 2002 do 2005 v Srbiji in Črni Gori. Na toženo stranko namreč za njihovo uporabo ni prenesla avtorskih pravic. Za uporabo etikete za steklenice pijače C. je zahtevala plačilo 110.686,03 EUR, za uporabo etikete za steklenice pijače J. pa 12.838,36 EUR, skupaj 123.524,39 EUR.

Omenjeni del tožbenega zahtevka je po podlagi pravnomočno utemeljen na podlagi pravnomočne vmesne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani IV Pg 74/2005 z dne 1. 10. 2010 (red. št. 27) v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 186/2011 z dne 22. 9. 2011 (red. št. 32), sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 3/2012 z dne 20. 3. 2013 (red. št. 40).

2. O višini tožbenega zahtevka je bilo doslej odločeno z več odločbami. S sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani IV Pg 74/2005 z dne 26. 11. 2014 (red. št. 91) je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku v višini 20.869,97 EUR, za znesek 102.654,41 EUR je tožbeni zahtevek zavrnilo. Višje sodišče je s sklepom V Cpg 560/2015 z dne 12. 8. 2015 (red. št. 99) prvostopenjsko sodbo v zavrnilnem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Sodišče je s sodbo IV Pg 2775/2016 z dne 13. 5. 2016 (red. št. 131) ugodilo tožbenemu zahtevku v višini 14.454,00 EUR, za znesek 88.200,41 EUR je tožbeni zahtevek zavrnilo (red. št. 137). Višje sodišče je s sklepom V Cpg 1118/2016 z dne 3. 4. 2017 (red. št. 137) prvostopenjsko sodbo v zavrnilnem delu (88.200,41 EUR) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki plačilo 8.227,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 12. 2005 dalje do plačila, v roku 15 dni od prejema te odločbe do plačila (I. točka izreka), zahtevek tožeče stranke na plačilo 71.746,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 12. 2005 dalje do plačila je zavrnilo (II. točka izreka). Sklenilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni od prejema te odločbe plačati 25.415,81 EUR pravdnih stroškov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva poteka paricijskega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

Pritožba tožeče stranke (II. in III. točka izreka)

3. Zoper zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje (71.746,09 EUR) se je pravočasno pritožila tožeče stranka. Izpodbijala jo je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, toženi stranki pa naloži plačilo pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje.

4. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka tožene stranke s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Odločitev o pritožbi

5. Pritožba je utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je, po razveljavitvenem sklepu pritožbenega sodišča V Cpg 1118/2016 z dne 3. aprila 2017, z izpodbijano sodbo, odločilo še o višini avtorskega honorarja, ki naj bi pripadal tožeči stranki v posledici kršitve njenih avtorskih pravic s strani tožene stranke za uporabo etiket za pijači C. in J. za obdobje od leta 2002 do 2005, in sicer v obsegu uporabe omenjenih etiket s strani družbe P. iz Srbije in družbe R. iz Srbije. Od še spornega zneska 88.200,41 EUR, je ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo 8.227,16 EUR. Ker tožena stranka ni vložila pritožbe, je postala odločitev sodišča prve stopnje o zahtevku na plačilo 8.227,16 EUR pravnomočna. Razlika med 88.200,41 EUR in 8.227,16 EUR znaša 79.973,25 EUR. Ker je sodišče prve stopnje v II. točki izreka odločilo le o znesku 71.746,09 EUR, ni bilo odločeno o 8.227,16 EUR.

7. Utemeljen je pritožbeni očitek tožeče stranke, da sodišče prve stopnje o delu tožbenega zahtevka v višini 8.227,16 EUR sploh ni odločilo. Sodišče prve stopnje bi lahko sicer štelo navedeno pritožbeno navedbo tožeče stranke kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe, ker ni odločilo o delu zahtevka (325. člen ZPP). Za to pa niso bile podane zakonske predpostavke.

8. Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbenemu očitku, da je podana očitana absolutna bistvena postopkovna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni navedlo nobenih razlogov za zavrnitev tožbenega zahtevka v višini 71.746,09 EUR. Drži, da je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo obrazložilo le v delu, v katerem je tožbenemu zahtevku dejansko ugodilo, torej v delu zahtevka, ki se nanaša na odgovornost tožene stranke za kršitev avtorskih pravic tožeče stranke na etiketah za pijače C. in J. v obdobju 2002 do 2005 v Srbiji in Črni Gori v povezavi s količinami, prodanimi preko družbe R. 9. Brez vsakršnih razlogov za zavrnitev tožbenega zahtevka sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Podana je torej uveljavljana absolutna bistvena postopkovna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

10. Sodišče prve stopnje naj v novem sojenju odloči še o spornem delu zahtevka v višini 79.973,25 EUR s pripadki.

11. Glede metode ugotavljanja višine škode se sodišče druge stopnje sklicuje na razloge, ki jih je v zvezi s tem zapisalo že v točkah 15 do 18 sklepa V Cpg 1118/2016 z dne 3. 4. 2017 (list. št. 434 do 435). Na ostale pritožbene razloge pa sodišče druge stopnje ni odgovarjalo, ker mora sodišče prve stopnje najprej navesti svoje razloge za zavrnitev tožbenega zahtevka tožeče stranke.

12. Napotki za sojenje v ponovljenem postopku so navedeni v prejšnjih točkah te obrazložitve (prvi odstavek 362. člena ZPP).

13. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP in se pridrži za končno odločbo.