Jedro

Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obsega nepremoženjske škode, po mnenju sodišča druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in prisodilo ustrezno denarno odškodnino, v skladu z določilom 179. člena Obligacijskega zakonika, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Toženec krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v I. točki izreka odločilo, da je toženec dolžan plačati prvotožniku A. A. znesek 6.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 7. 2020 dalje do plačila in drugotožniku B. B. znesek 1.700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 7. 2020 dalje do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek nad zneskom 6.600,00 EUR do vtoževanega zneska 23.00000 EUR in nad zneskom 1.700,00 EUR do vtoževanega zneska 6.000,00 EUR zavrnilo (II. točka izreka). V III. točki izreka je tožnikoma naložilo plačilo stroškov toženca v znesku 764,52 EUR.

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožujeta tožnika. Navajata, da je sodišče prvotožniku prenizko odmerilo odškodnino za pretrpljene telesne bolečine in bi mu moralo priznati vsaj še 4.500,00 EUR, prav tako je prenizka odškodnina za strah v višini 600,00 EUR, saj je bil napad nenaden, brutalen in nepričakovan in meni, da je zahtevek v višini 2.000,00 EUR tisti, katerega bi sodišče prvotožniku moralo prisoditi. Upravičen pa je tudi do odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Prav tako meni, da je drugotožnik upravičen še do dodatne odškodnine najmanj v višini 3.500,00 EUR oziroma skupaj z odškodnino za strah, skupaj v znesku 5.000,00 EUR. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremeni in tožnikoma prizna višjo odškodnino.

3.V odgovoru na pritožbo se toženec zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

6.V predmetni pravdni zadevi tožnika vtožujeta odškodnino za nepremoženjsko škodo nastalo jima v škodnem dogodku, v posledici katerega je bil toženec spoznan za krivega kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) zoper prvotožnika in kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1, storjenega na škodo drugotožnika (sodba Okrožnega sodišča v Murski Soboti II K 62562/2020 z dne 21. 11. 2022).

7.Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obsega nepremoženjske škode, po mnenju sodišča druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in prisodilo ustrezno denarno odškodnino, v skladu z določilom 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

8.Pravni standard pravične denarne odškodnine upošteva sodišče tako, da upošteva okoliščine primera, zlasti stopnjo in trajanje telesnih bolečin, strahu oziroma duševnih bolečin, pomen prizadete dobrine, namen odškodnine (zadoščenje) in da odškodnina ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Pri tem sodišče upošteva načelo individualizacije (vsak posameznik specifično doživlja svojo duševno celovitost in posege vanjo) in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine (razen materialnih možnosti družbe je treba upoštevati okvire, ki jih je začrtala sodna praksa s prisojo odškodnin v podobnih primerih). Pri določitvi višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo gre torej za vrednotenje in ne matematični pristop.

9.Sodišče druge stopnje v celoti povzema pravilne zaključke sodišča prve stopnje glede obsega nepremoženjske škode iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, ki sta jih utrpela oba tožnika, pri čemer se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na izvedensko mnenje izvedenca C. C. z dne 26. 1. 2024 ter na izpovedbo obeh tožnikov.

10.Izvedenec je za prvotožnika ugotovil, da je utrpel zlom leve očnice s premikom kostnih odlomkov, za kar je po ugotovitvah izvedenca trpel hude telesne bolečine tri dni, srednje hude telesne bolečine šest dni, stalne lahke telesne bolečine okrog mesec dni in občasne lahke telesne bolečine dva meseca. Pri njem so se lahko pojavljale občasne bolečine pod desnim očesom, v predelu čeljustnega sinusa, tekom zdravljenja pa je prvotožnik utrpel neugodnosti in nevšečnosti. Zaradi operacijskega zdravljenja je namreč bil hospitaliziran dva dni, opravljen je bil CT glave, prav tako pa je bila operacija opravljena v splošni anesteziji, za tem pa je prejemal antibiotike, analgetike in kapljice v desno oko. Hodil je na preglede v ORL ambulanto in očesno ambulanto. Glede na vse bolečine in nevšečnosti, ki jih je prvotožnik utrpel tekom zdravljenja, njegovo starost in glede na kvalifikacijo same poškodbe kot hude telesne poškodbe, je sodišče prve stopnje pravilno prvotožniko odmerilo odškodnino iz tega naslova v višini 6.000,00 EUR.

11.Za drugotožnika je izvedenec ugotovil, da je slednji utrpel poškodbo zaradi udarca v glavo in majhno rano na levem uhlju: Po škodnem dogodku je trpel telesne bolečine, in sicer lahke telesne bolečine v trajanju teden dni in občasne lahke telesne bolečine v trajanju dveh tednov, trajnih telesnih bolečin pa zaradi tega ne trpi, ob pregledu so mu naredili CT glave, bil je pri okulistu. Glede na navedeno, upoštevaje ugotovitve iz izvedenskega mnenja glede nastalih poškodb, intenziteto in trajanje bolečin, kakor tudi upoštevaje vse prestane neprijetnosti tekom zdravljenja, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je odškodnina v višini 1.300,00 EUR primerna.

12.Nadalje sodišče druge stopnje ocenjuje, da je tudi odškodnina za pretrpljeni strah, ki jo je sodišče prve stopnje dosodilo prvotožniku v višini 600,00 EUR in drugotožniku v višini 400,00 EUR primerna odškodnina in se pritožba neutemeljeno zavzema za zvišanje odškodnine (sodišče prve stopnje ima o slednjem ustrezne razloge v 19. do 21. točki obrazložitve).

13.Prav tako sodišče prve stopnje pravilno prvotožniku ni prisodilo odškodnine iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti (22. točka obrazložitve), saj kot je ugotovil izvedenec, poškodbe trajnih posledic niso pustile. Dejstvo, da so bile njegove življenjske aktivnosti začasno zmanjšane po škodnem dogodku, pa je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo v okviru prisojene odškodnine za telesne bolečine.

14.Glede na obrazloženo, ker je sodišče prve stopnje iz naslova nepremoženjske škode, glede na ugotovljeno dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo in odmerilo prvotožniku odškodnino v višini 6.600,00 EUR oz. 4,4 povprečne plače in drugotožniku odškodnino v višini 1.700,00 EUR oz. 1,14 povprečne plače, kar je po oceni sodišča druge stopnje po višini še primerna odškodnina (odmerjena sicer na spodnji meji primerljivih odškodnin), prav tako sodišče prve stopnje ni storilo pritožbeno uveljavljenih in uradoma upoštevanih kršitev postopka, je pritožbo obeh tožnikov kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15.Pritožnika stroškov pritožbenega postopka nista priglasila, zato je odločitev o njih odpadla. Toženec pa z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispeval k odločitvi sodišča druge stopnje, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP).

-------------------------------

1VSRS Sodba II Ips 135/2019 z dne 5.6.2020.

2II Ips 312/2008 z dne 10. 4. 2008, II Ips 482/2008, VS00000066, VS002297.

Zveza:

Obligacijski zakonik (uradno prečiščeno besedilo) (2007) - OZ-UPB1 - člen 179 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/1, 155, 353