Jedro

V obravnavani procesni situaciji je podlaga, ki je utemeljevala pravni interes revidentke, odpadla. Zahtevek iz hipotekarne tožbe (katero je tožnica želela zaznamovati v zemljiški knjigi) je namreč pravnomočno zavrnjen. Zaradi neobstoja predmeta zaznambe tudi morebitna ugoditev reviziji v ničemer ne bi vplivala na revidentkin pravni položaj.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti nasprotni udeleženki njene revizijske stroške v znesku 224,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Predlagateljica je vložila zemljiškoknjižni predlog za zaznambo hipotekarne tožbe, in sicer na nepremičninah k. o. ..., stavba 2318 del stavbe 1 in k. o. ..., stavba 2318 del stavbe 2. Predlogu je predložila hipotekarno tožbo z dne 31. 7. 2109, na podlagi katere je pred Okrožnim sodiščem v Mariboru potekal postopek I Pg 355/2019. 2. Okrajno sodišče na Jesenicah je po višji sodniški pomočnici s sklepom Dn 1014/2020 z dne 30. 9. 2020 sklenilo, da vpis ni dovoljen.

3. Zemljiškoknjižna sodnica je vloženem ugovoru, ki ga je vložila predlagateljica, ugodila in s sklepom Cdn 173/2022 z dne 8. 11. 2022, spremenila sklep tako, da je dovolila vpis zaznambe hipotekarne tožbe.

4. Višje sodišče je pritožbi nasprotne udeleženke ugodilo ter spremenilo izpodbijani sklep tako, da vpisa ni dovolilo.

**Dopuščeno revizijsko vprašanje**

5. Predlagateljica je vložila predlog za dopustitev revizije. Vrhovno sodišče je s sklepom št. II DoR 516/2022 z dne 11. 1. 2023 revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje ravnalo materialno pravilno, ko je zavrnilo predlog za vpis zaznambe hipotekarne tožbe.

**Povzetek navedb strank v revizijskem postopku**

6. Revidentka meni, da vložitev hipotekarne tožbe ni omejena zgolj na primere, ko je hipoteka že vknjižena, temveč tudi, ko vknjižba hipoteke sicer ni bila izvedena, a hipoteka kljub temu vseeno obstaja. Dejstvo, da zakon ne določa, kam se zaznamba v takem primeru vpiše, še ne pomeni, da do zaznambe ne more priti. Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-11) nikjer ne določa, da bi bila hipoteka pogoj za vpis zaznambe hipotekarne tožbe. Listina, ki je podlaga za vpis zaznambe, je sama hipotekarna tožba ter potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi take tožbe in ne listina, ki je podlaga za vpis same hipoteke. Ustanovitev zavarovanja z maksimalno hipoteko je bila objavljena v Uradnem listu RS, kot to določa četrti odstavek 254. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)2. Tako ustanovitev zavarovanja s hipoteko sodna praksa enači z vpisom v zemljiško knjigo.

7. Nasprotna udeleženka v odgovoru na revizijo navaja, da je sporno nepremičnino kupila leta 2015 in takrat (ter še vedno) ni bila obremenjena z domnevanimi pravicami predlagateljice. Izpostavlja, da je bila pred pridobitvijo lastninske pravice na sporni nepremičnini ta vpisana v zemljiški knjigi že pet let. To je potrdilo tudi prvostopenjsko sodišče v Mariboru v zadevi I Pg 355/2019 z dne 7. 11. 2022, ki je zavrnilo zahtevek iz hipotekarne tožbe. Gre za postopek, ki ga želi predlagateljica zaznamovati v zemljiški knjigi. Nadalje trdi, da je ureditev v 254. členu ZIZ začasne narave, tj. dokler nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo. Sedaj, ko je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi in je brez obremenitev, ni mogoče šteti, da je nepremičnina obremenjena s hipoteko. Posledično tudi zaznamba hipotekarne tožbe ni mogoča. 8. Revizija ni dovoljena.

**O dovoljenosti revizije**

9. Po drugem odstavku 374. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)3 je revizija nedovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice, nekdo, ki jo je umaknil, ali nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa, ali če je vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti, ali če ni bila dopuščena.

10. Na pravni interes mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka, torej tudi revizijsko sodišče v revizijskem postopku. Pravni interes pomeni neposredno, na zakon ali drug predpis oprto konkretno pravno korist. Revident mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi reviziji zanj pomenila določeno pravno korist, ki je sicer ne bi mogel doseči. Revident tako nima pravnega interesa, če se njegov pravni položaj, tudi če bi z revizijo uspel, ne bi izboljšal.4

11. Nasprotna udeleženka v odgovoru na revizijo med drugim navaja, da je Okrožno sodišče v Mariboru v zadevi I Pg 355/2019 z dne 7. 11. 2022 zavrnilo zahtevek iz hipotekarne tožbe, ki je bila podlaga za predlagani vpis zaznambe hipotekarne tožbe. Nasprotna udeleženka je s tem vsaj posredno opozorila na neobstoj pravnega interesa.

12. V obravnavani procesni situaciji je podlaga, ki je utemeljevala pravni interes revidentke, odpadla. Zahtevek iz hipotekarne tožbe (katero je tožnica želela zaznamovati v zemljiški knjigi5) je namreč pravnomočno zavrnjen.6 Zaradi neobstoja predmeta zaznambe tudi morebitna ugoditev reviziji v ničemer ne bi vplivala na revidentkin pravni položaj.

13. Ker predmeta zaznambe ni več, revidentka nima pravnega interesa za revizijo, s katero izpodbija odločitev o zavrnitvi predloga za zaznambo (neobstoječe) hipotekarne tožbe. Vrhovno sodišče je tako na podlagi drugega odstavka 374. člena ZPP in 377. člena istega zakona revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

**Odločitev o revizijskih stroških**

14. Izrek o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. členom ZPP. Predlagateljica z revizijo ni uspela, zato sama krije svoje stroške revizijskega postopka. Dolžna pa je nasprotni udeleženki povrniti njene stroške odgovora na revizijo. Ti znašajo 224,00 EUR.

**Sestava senata in glasovanje**

15. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 58/03 s spremembami in dopolnitvami. 2 Uradni list RS, št. 3/07 s spremembami in dopolnitvami. 3 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami. 4 Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS št. II Ips 309/2011 z dne 28. 8.2014, t. 8. 5 Z zaznambo hipotekarne tožbe bi predlagateljica dosegla, da bi imela sodba, izdana na podlagi hipotekarne tožbe, učinek tudi proti vsakokratnemu vknjiženemu lastniku nepremičnine. 6 Odločitev prvostopenjskega sodišča je potrdilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cpg 85/2023 z dne 9. 8. 2023.