Jedro

Glede samega postopka naložitve in izterjave plačila sodne takse pa ZST-1 v prvem odstavku 34. člena in v 34.a členu določa, da sodišče taksnemu zavezancu izroči in pošlje plačilni nalog z zakonsko določno opredeljeno vsebino, zoper katerega ima pozvani zavezanec pravno sredstvo ugovor.

Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu sklepa, ki ne izpolnjuje niti oblike, niti vsebine, kot jo določa prvi odstavek 34. člena ZST-1, nima pravne podlage.

Določbe ZNP, ki urejajo postopek sodnih depozitov, vprašanj, kdo nosi stroške tega postopka, posebej ne urejajo. Zato pa za sodne depozite v civilno pravnih razmerjih, kakršno je bilo tudi razmerje med predlagateljico kot dolžnico in nasprotnim udeležencem kot upnikom, katerega izpolnitev je bila po predlogu predlagateljice opravljena in dovoljena v predmetnem nepravdnem postopku, velja določba 307. člena OZ. Ta določa, da stroške veljavne in nepreklicane položitve plača upnik. Zato mora v nepravdnih postopkih zaradi sodnega depozita v zvezi s civilnopravnimi razmerji stroške sodnih taks, torej tudi tistih, ki bi jih bil dolžan plačati predlagatelj, če ne bi bil že po zakonu oproščen plačila sodnih taks, nositi upnik - nasprotni udeleženec.

Izrek

I. Pritožbi nasprotnega udeleženca se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 20. 11. 2015 v odločitvi pod točko IV izreka razveljavi.

II. Pritožba nasprotnega udeleženca zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 7. 3. 2016 se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Ad I. 1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 20. 11. 2015 odločilo: - pod točko I. izreka ugodilo predlogu predlagateljice in v sodni depozit sprejelo med redne gotovinske pologe znesek 25.259,55 EUR, v korist nasprotnega udeleženca; - pod točko II. izreka predlagateljici naložilo, da mora v treh dneh od prejema sklepa v točki I. izreka, navedeni znesek položiti na določno opredeljen račun Okrožnega sodišča v Celju; - pod točko III. izreka odločilo, da se deponirani znesek hrani dokler upravičenec ne zahteva njegove izročitve, vendar nadalje za obdobje petih let od pravnomočnosti sklepa o depozitu, saj po preteku tega roka pravica do dviga depozita zastara; - pod točko IV. izreka odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, poravnati sodno takso za prvo leto pologa v višini 410,00 EUR na prehodni račun Okrožnega sodišča v Celju ali pri blagajni sodišča. 2. Zoper odločitev pod točko IV. izreka sklepa je pritožbo vložil nasprotni udeleženec. V pritožbi je uveljavljal pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter predlagal, da se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani odločitvi razveljavi. Navajal je, da ZST-1 v 10. členu res določa, da je predlagateljica oproščena plačila sodnih taks, vendar pa sodišče v obrazložitvi ni navedlo pravne podlage za to, da je o plačilu sodne takse odločilo v predmetnem sklepu in ne s posebnim plačilnim nalogom. Zato je podana bistvena kršitev pravil postopka. Glede na to, da nasprotni udeleženec ni povzročil potrebe po sodnem depozitu, ampak je to povzročil S. d.o.o. zaradi zasledovanja svojih interesov, je odločitev sodišča, da je sodno takso dolžan plačati nasprotni udeleženec, nepravilna. Sodišče prve stopnje je tudi spregledalo določila prvega in drugega odstavka 35. člena ZNP, po katerih v nepravdnih postopkih vsak udeleženec trpi svoje stroške, skupne stroške pa skupaj. Zato odločitev sodišča nasprotnega udeleženca postavlja v neenakopraven položaj v primerjavi s situacijami, kje predlagatelji niso oproščeni plačila sodnih taks. Odločitev sodišča je napačna tudi zato, ker bi jo lahko sprejelo le, če bi odločalo na podlagi predlogov udeležencev, saj bi takrat takšna odločitev pomenila odločitev o razporeditvi stroškovnega bremena postopka, predlagateljica pa takšnega predloga ni podala.

3. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz vsebine izreka izpodbijanega dela sklepa in razlogov pod točko 8 obrazložitve, kjer je sodišče obrazložilo izpodbijano odločitev, je razvidno, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo odločilo o zavezi za plačilo sodne takse, ki bi jo bila dolžna plačati predlagateljica, glede na to, da je ta (po določbi 10. člena ZST-1) plačila sodnih taks oproščena ter odločilo, da je taksno obveznost predlagateljice dolžan v 15 dneh od prejema sklepa plačati nasprotni udeleženec. Utemeljene so pritožbene trditve nasprotnega udeleženca, da za takšno odločitev sodišče prve stopnje v določbah ZST-1 (Ur. l. RS, št. 37/2008, 97/2010, 63/2013) veljavnega v času sprejete izpodbijane odločitve, ni imelo pravne podlage. ZST-1, ki sicer predstavlja zakon, ki ureja plačila taks v sodnih postopkih, v zvezi s taksno obveznostjo udeležencev postopkov, ki so že po samem zakonu oproščeni plačila sodnih taks, v drugem in tretjem odstavku 15. člena določa, da sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti plačilo sodne takse stranke, ki je bila oproščena plačila sodnih taks in je v postopku uspela, naloži nasprotni stranki. Glede samega postopka naložitve in izterjave plačila sodne takse pa ZST-1 v prvem odstavku 34. člena in v 34.a členu določa, da sodišče taksnemu zavezancu izroči in pošlje plačilni nalog z zakonsko določno opredeljeno vsebino (prvi odstavek 34. člena ZST-1), zoper katerega ima pozvani zavezanec pravno sredstvo ugovor, ki ga lahko vloži v 8 dneh in katerega dopustna vsebina je omejena tako, da lahko le ugovarja, da je taksa že plačana ali da jo je sodišče napačno odmerilo (prvi odstavek 34.a člena ZST-1).1 V nadaljnjih določbah 34.a člane ZST-1 pa je specifično urejen nadaljnji način odločanja, če je ugovor vložen. Glede na navedeno odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu sklepa, ki ne izpolnjuje niti oblike, niti vsebine, kot jo določa prvi odstavek 34. člena ZST-1, nima pravne podlage. Pritožbi nasprotnega udeleženca je zato pritožbeno sodišče kot utemeljeni ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani odločitvi razveljavilo (tretji odstavek 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavim 354. člena ZPP, 37. členom ZNP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

Ad II.

6. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 7. 3. 2016 zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper plačilni nalog z dne 27. 11. 2015, s katerim ga je pozvalo na plačilo sodne takse za uvedbo nepravdnega postopka sodnega pologa v znesku 410,00 EUR, plačila katere je bila sicer predlagateljica, kot lokalna samoupravna skupnost po določbi prvega odstavka 10. člena ZST-1, oproščena.

7. Nasprotni udeleženec je v pritožbi zoper navedeni sklep zatrjeval, da mu je sodišče prve stopnje neutemeljeno naložilo v plačilo sodno takso, katerega plačila je bila predlagateljica že na podlagi zakona oproščena. 15. člen ZST-1, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, namreč ni pravilna materialna podlaga. Nasprotni udeleženec ni povzročil stanja, zaradi katerega je bilo predlagateljici potrebno sredstva položiti na sodni depozit, ampak je to zaradi svojih interesov povzročil S. d.o.o., ki je v postopku zavarovanja vložil pritožbo zoper sklep o ustavitvi zavarovanja. Nasprotni udeleženec tudi ni imel nobene moči vplivati na sodni razplet te zadeve. Zato je nepravično, da je bil postopek naperjen zoper njega kot nasprotnega udeleženca. Predlagal je, da pritožbeno sodišče naloži plačilo sodne takse v plačilo dejanskemu zavezancu S. d.o.o., izpodbijani sklep in predhodno izdani plačilni nalog pa razveljavi.

8. Pritožba ni utemeljena.

9. Sodišče prve stopnje je ugovorne trditve nasprotnega udeleženca, da ni pravi nasprotni udeleženec v postopku sodnega pologa, saj ni povzročil stanja, zaradi katerega je predlagateljica svojo obveznost do nasprotnega udeleženca iz civilno pravnega razmerja med njima izpolnila s sodnim pologom, štelo kot neutemeljene, saj je glede na določilo 8. točke drugega člena ZST-1 (ta določa, da se takse plačujejo tudi v nepravdnih postopkih), prvega odstavka 3. člena ZST-1 (ta določa, da mora sodno takso plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka), prvega odstavka 10. člena ZST-1 (ta določa, da so samoupravne lokalne skupnosti že na podlagi zakona oproščene plačila sodnih taks) in drugega in tretjega odstavka 15. člena ZST-1 (ta določata, da mora takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, plačati nasprotnik te stranke v postopku, temu pa sodišče po uradni dolžnosti naloži plačilo takse, ki jo mora plačati) zaključilo, da mora taksno obveznost predlagateljice za postopek sodnega pologa, ki je nastala z izdajo sklepa z dne 20. 11. 2016 (s katerimi je bilo ugodeno predlogu za sodni polog zoper nasprotnega udeleženca kot upnika terjatve, katere izpolnitev je bila opravljena s sodnim pologom), plačati nasprotni udeleženec. Utemeljene so sicer pritožbene trditve, da navedena zakonska določila še ne utemeljujejo njegove dolžnosti plačila sodne takse, glede na dejstvo, da v nepravdnih postopkih velja posebna ureditev glede stroškov postopka, ki uspeha ne določa kot kriterija za obremenitev s stroški. Po splošnem določilu prvega odstavka 35. člena ZNP namreč v nepravdnih postopkih vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon ne določa drugače, če so nastali skupni stroški (kot so npr. sodne takse), pa sodišče odloči v kakšnem razmerju jih udeleženci trpijo (drugi odstavek 35. člena ZNP). Določbe ZNP, ki urejajo postopek sodnih depozitov, vprašanj, kdo nosi stroške tega postopka, posebej ne urejajo. Zato pa za sodne depozite v civilno pravnih razmerjih, kakršno je bilo tudi razmerje med predlagateljico kot dolžnico in nasprotnim udeležencem kot upnikom, katerega izpolnitev je bila po predlogu predlagateljice opravljena in dovoljena v predmetnem nepravdnem postopku, velja določba 307. člena OZ. Ta določa, da stroške veljavne in nepreklicane položitve (to je normalne stroške) plača upnik (takšna ureditev izhaja iz dejstva, da je treba polog opraviti iz razlogov, ki izhajajo iz sfere upnika). Zato mora v nepravdnih postopkih zaradi sodnega depozita v zvezi s civilnopravnimi razmerji stroške sodnih taks, torej tudi tistih, ki bi jih bil dolžan plačati predlagatelj, če ne bi bil že po zakonu oproščen plačila sodnih taks, nositi upnik - nasprotni udeleženec2, torej udeleženec, zoper katerega je bil sodni polog dovoljen. Upoštevajoč navedeno se tako izkaže odločitev sodišča prve stopnje kot pravilna, nasprotne pritožbene trditve nasprotnega udeleženca pa neutemeljene.

10. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena, 37. člena ZNP in tretjega odstavka 1. člena ZST-1), je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

1 Kot je razvidno iz podatkov spisa, je v skladu z navedenimi določbami ZST-1 sodišče prve stopnje ravnalo v nadaljnjem postopku in nasprotnega udeleženca s plačilnim nalogom z dne 27. 11. 2015 pozvalo na plačilo enake taksne obveznosti, kot mu je to naložilo s sklepom v izpodbijanem delu, zoper katerega je pravno sredstvo pritožba. 2 Primerjaj sklepe VSL II Cp 1307/2015, I Cp 1299/2015, II Cp 3178/2013, II Cp 4961/2005, II Cp 1471/2015 in druge.