5. 5. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 18. aprila 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1442/2003 z dne 31. 1. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1954/2002 z dne 10. 11. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo tožbo zoper odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve o zavrnitvi zahteve za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja – otroka ubitega starša. Zahteva je bila zavrnjena, ker je bilo v postopku ugotovljeno, da pritožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje uveljavljanega statusa na podlagi osmega odstavka 2. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95 in nasl. – v nadaljevanju ZZVN), saj nasilno dejanje nad njegovim očetom ni bilo storjeno s strani okupatorja ali njegovih sodelavcev, kar je zakonski pogoj iz 1. člena ZZVN.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi povzema vsebino izpodbijanih odločitev in jima nasprotuje. Zatrjuje kršitev 14., 15., 17., 21., 22., 30., 34. in 35. člena Ustave. Meni, da omejeno varstvo žrtev vojnega nasilja kaže na diskriminacijski odnos do žrtev partizanskega nasilja (prvi odstavek 14. člena Ustave), zaradi česar so bile te prikrajšane v svojih pravicah. Pritožnik navaja, da naj bi Vrhovno sodišče ugotovilo, da je bil pritožnikov oče s strani partizanov po krivici in brez sojenja usmrčen. Ker pa je kljub navedeni ugotovitvi odločilo, da ne gre za nasilno dejanje okupatorja oziroma njegovih sodelavcev v smislu ZZVN, ter zato pritrdilo odločitvi o zavrnitvi njegove zahteve za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, naj bi bila tudi odločitev Vrhovnega sodišča diskriminacijska. Pritožnik še navaja, da od Ustavnega sodišča pričakuje, da bo žrtve vojnega nasilja izenačilo z žrtvami okupatorja in njegovih sodelavcev.

B.

3.Iz navedb pritožnika izhaja predvsem njegovo nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, kar po vsebini pomeni le ugovor zmotne uporabe prava, ter njegovo nestrinjanje z zakonsko ureditvijo, na kateri temelji izpodbijana odločitev. S tem pa pritožnik ustavne pritožbe ne more utemeljiti. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Tega pa pritožnik z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže.

4.Glede pritožnikovega očitka sodišču, da je kršilo prvi odstavek 14. člena Ustave, ker mu ni priznalo statusa žrtve vojnega nasilja, Ustavno sodišče pritožniku pojasnjuje, da tega očitka ne more utemeljevati z navedbo, da je stališče sodišča diskriminacijsko, ker je ugotovilo, da pritožnik ne izpolnjuje zakonskih pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po ZZVN. Ugotavljanje, ali oseba, ki uveljavlja pravice po ZZVN, izpolnjuje pogoje, ki jih za to določa Zakon, je dolžnost, ki jo organom, ki odločajo o priznanju statusa in pravicah žrtev vojnega nasilja, nalaga zakon, kot nenazadnje tudi Ustava, ki v 22. členu vsakomur zagotavlja enako varstvo pravic pred sodišči in drugimi državnimi organi, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. V nasprotnem primeru bi lahko kršitev te dolžnosti pomenila tudi kršitev Ustave.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Ustave ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan