Jedro

V postopku je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Pred izdajo odločbe je potrebno ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Upravne enote Ljubljana št. 218-3405/2012-24 z dne 4. 6. 2014 v zvezi z odločbo Ministrstva za infrastrukturo št. 218-22/2014/2-00611506 z dne 22. 9. 2014 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranke stroške postopka v znesku 285,00 EUR, povečane za 22 % DDV, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožnika napotil na kontrolni zdravstveni pregled v Zdravstveni dom A., odredil je, da mora zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti imetnika vozniškega dovoljenja predložiti v roku enega meseca, v kolikor pa pregleda ne bo opravil, izvajalec zdravstvene dejavnosti o tem obvesti upravno enoto. Nadalje je odredil, da stroške pregleda plača kandidat za voznika oziroma imetnik vozniškega dovoljenja, ter da imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki ne opravi kontrolnega zdravstvenega pregleda, na katerega je bil napoten, upravna enota z odločbo odvzame vozniško dovoljenje za čas, dokler se s kontrolnim zdravstvenim pregledom ne ugotovi telesna in duševna zmožnost za vožnjo motornih vozil. 2. V obrazložitvi odločbe navaja, da je s strani Policijske uprave Novo mesto prejel predlog za napotitev tožnika na kontrolni zdravstveni pregled zaradi suma nezmožnosti za upravljanje motornih vozil, ker je bila s toksikološko preiskavo telesnih tekočin ugotovljena prisotnost presnovkov prepovedanih drog. Nadalje podrobneje pojasnjuje potek upravnega postopka, pri čemer navaja, da je pooblaščenec tožnika trdil, da tožnik v tistem trenutku vozila ni upravljal, saj je bil odsoten s kraja dogodka, kar lahko potrdi tudi njegov oče, s katerim sta bila v tem času skupaj. Tožnik je bil v upravnem postopku tudi zaslišan, pri čemer je izjavil, da se omenjenega dogodka ni udeležil, saj že pet let ni bil v Novem mestu, ampak se je druga oseba predstavila kot da je on. Pri tem je predložil izjavo B.B., v kateri ta izjavlja, da v predmetnem dogodku tožnik ni bil prisoten, ampak druga oseba, ki se policistom ni identificirala. Prvostopenjski organ je Policijski postaji Novo mesto poslal poizvedbo, ali je bil v omenjenem dogodku dejansko ustavljen in kontroliran tožnik. Le-ta je posredovala odgovor, iz katerega izhaja, da je ugotovljeno, da so imeli policisti 2. 10. 2012 v postopku tožnika, kar je bilo potrjeno v razgovoru s policistom C.C. Prvostopenjski organ je nadalje v postopku ugotovil, da je bila tožnikova zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog zavržena, ker se na narok ni odzval in izostanka ni opravičil. Nadalje prvostopenjski organ zaključuje, da tožnik v postopku ni dokazal, da ob spornem dogodku ni bil prisoten on, ampak druga oseba. Zaradi tega prvostopenjski organ šteje, da je podan dvom, da je tožnik zmožen za vožnjo motornega vozila. Sklicuje se na uradni zaznamek Policijske postaje Novo mesto, iz katerega izhaja, da je bil v predmetnem dogodku udeležen tožnik.

3. Tožnik se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožil, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. Pri tem se drugostopenjski organ prav tako sklicuje na dopis Policijske postaje Novo mesto, iz katerega izhaja, da so imeli policisti dne 2. 10. 2012 v postopku tožnika in da je bilo preko policijskih evidenc ugotovljeno, da je bila tista oseba dejansko tožnik.

4. Tožnik v tožbi navaja, da je v postopku zatrjeval, da on ni bil tista oseba, ki je storila prekršek in da zato niso izpolnjeni pogoji, ki jih zakon določa za napotitev na kontrolni zdravstveni pregled. S tem v zvezi je predlagal izvedbo več dokazov, ki pa jih prvostopenjski organ ni izvedel, ampak je odločitev sprejel na podlagi okoliščine, da je bila zahteva za sodno varstvo zavrnjena, pri tem pa ni upošteval, da je bila zavrnjena iz formalnih razlogov, ker se tožnik ni odzval na zaslišanje, ne pa zato, ker bi sodišče ugotovilo, da prekrška ni storil on. Ob istem historičnem dogodku naj bi vozil z vozilom brez veljavnega prometnega dovoljenja in z ukradenimi nameščenimi tablicami na vozilu in naj bi na bencinskem servisu v Novem mestu izvedel tatvino goriva, pred tem pa še tatvino registrskih tablic. Zaradi tega je bil zoper njega sprožen postopek zaradi tatvine, vendar se je končal z umikom obtožnega predloga, ker je bilo ugotovljeno, da ni storilec obeh kaznivih dejanj, ampak je to druga oseba. V dokaz prilaga zapisnika z glavne obravnave in sodbi. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter naloži toženi stranki povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

6. K točki I izreka:

7. Tožba je utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je prvostopenjski organ z izpodbijano odločbo tožnika napotil na kontrolni pregled, ker naj bi bil skladno s tretjim odstavkom 78. člena Zakona o voznikih podan dvom, da je tožnik telesno ali duševno zmožen za vožnjo motornega vozila, ker naj bi bila pri njem s toksikološko preiskavo telesnih tekočin ugotovljena prisotnost presnovkov prepovedanih drog. Tožnik je v postopku ves čas zatrjeval, da v dogodku dne 2. 10. 2012 sploh ni bil udeležen on, ampak naj bi šlo za neko drugo osebo. Prvostopenjski organ se pri svoji odločitvi, da naj bi bil kritičnega dne prisoten prav tožnik, sklicuje na dopis Policijske postaje Novo mesto, iz katerega res izhaja, da naj bi imeli dne 2. 10. 2012 v postopku tožnika, vendar pa je tožnik v postopku predložil tudi nekatere dokaze v svojo korist, do katerih pa se prvostopenjski organ ni opredelil, niti ni izvedel teh dokazov. Tako je iz dopisa tožnikovega pooblaščenca z dne 17. 12. 2012 razvidno, da v obravnavanem primeru ni bilo ugotovljeno, kdo je storil prekršek, iz priloženega dopisa pooblaščenca Policijski postaji Novo mesto pa je razvidno, da je bil tožnik tistega dne skupaj z očetom D.D. na povratku iz regate, ki je bila v času od 29. 9. 2012 do 2. 10. 2012 v akvatoriju otokov Brač-Hvar-Vis in da sta se skupaj vrnila med 17.00 in 18.00 uro zvečer in bila doma vse do naslednjega dne in da to lahko potrdi tožnikov oče. Prvostopenjski organ, čeprav je bil s tem seznanjen, se do tega ni opredelil. Nadalje iz zapisnika o zaslišanju tožnika pri prvostopenjskem organu z dne 18. 1. 2013 izhaja, da je tožnik povedal, da 2. 10. 2012 ni bil udeležen v cestnem prometu in da je v dokaz za to priložil izjavo sopotnika od domnevnega E.E., ki pa naj bi bil tam. Iz te izjave, ki se tudi nahaja v upravnem spisu, izhaja, da tožnik navedenega dne ni bil z njim na bencinski črpalki, ampak je bila to druga oseba, ki se policistom ni identificirala z osebnim dokumentom, ampak se je predstavila kot tožnik, same podatke o tožniku pa so potem policisti pridobili z vpogledom v javne evidence. Sodišče nadalje ugotavlja, da tudi iz uradnega zaznamka o razgovoru s policistom, ki je opravil postopek, izhaja, da oseba pri sebi ni imela nobenih dokumentov, ampak se je predstavila kot E.E. Iz navedenega zaznamka tudi izhaja, da ko se je policistu pokazalo sliko iz biometrije iz evidenc policije, je potrdil, da gre za osebo, ki jo imel kritičnega dne v postopku.

9. Skladno s prvim odstavkom 8. člena ZUP je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Nadalje iz prvega odstavka 138. člena ZUP izhaja, da je treba pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.

10. V obravnavani zadevi prvostopenjski organ ni opravil zaslišanja tožnikovega očeta, čeprav naj bi prav on lahko potrdil, da kritičnega dne tožnik ni mogel biti udeležen v postopku v Novem mestu, ker ga tam ni bilo. Prav tako prvostopenjski organ ni zaslišal B.B., čeprav je le-ta izjavil, da je bila dne 2. 10. 2012 z njim druga oseba, ki se je predstavila za tožnika. Iz navedenih razlogov sodišče meni, da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. V ponovljenem postopku bo moral prvostopenjski organ zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja zaslišati tudi navedeni priči ter po potrebi izvesti tudi druge dokaze in šele potem bo lahko odločil o zadevi. Ker je sodišče ugotovilo, da je zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja tožba utemeljena, je izpodbijano prvostopenjsko odločbo odpravilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. Do tožbenih navedb o tem, da je bil na glavni obravnavi v kazenski zadevi zoper tožnika obtožni predlog umaknjen ter do priloženih zapisnikov z glavne obravnave in priloženih sodb pa se sodišče ne more opredeliti, ker gre za tožbene novote, ki jih sodišče v skladu z 52. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne more upoštevati. V skladu z 52. členom ZUS-1 se namreč lahko nova dejstva in novi dokazi upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. V konkretnem primeru pa predlagani dokazi in dejstva še niso obstajali v času odločanja na prvi stopnji upravnega akta.

11. K točki II izreka:

12. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožeča stranka pa je imela v postopku pooblaščenca, ki je odvetnik in zavezanec za plačilo DDV, se ji na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 285,00 EUR, povečani za 22 % DDV, kar skupaj znaša 347,70 EUR, v primeru zamude paricijskega roka pa skupaj še z zakonsko predpisanimi zamudnimi obrestmi.