Jedro

Stranka v upravnih postopkih skrbništva je le oseba, ki se ji postavlja skrbnik, zaradi varovanja njenih pravic in pravnih koristi, in oseba, ki je postavljena za skrbnika, ker prevzema določene obveznosti, kot jih nalaga ZZZDR.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom združila pritožbene postopke, sprožene s pritožbo tožnikov zoper odločbo Centra za socialno delo Vrhnika št. 1221-49/2014-09/1 z dne 20. 1. 2015, v en pritožbeni postopek ter z odločbo pritožbo tožnikov zoper isto odločbo zavrgla. V obrazložitvi je navedla, da tožniki na podlagi Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) ne morejo biti stranke v postopku, v katerem je bilo odločeno, da se A.A. postavi pod skrbništvo, odločba Centra za socialno delo Vrhnika, št. 1221-49/2014-09/1 z dne 20. 1. 2015, torej tudi ne morejo biti pritožniki. Sklicuje se na določbe od 216. do 223. člena ZZZDR, iz katerih izhaja, da ima položaj stranke v postopku skrbništva samo oseba, ki se postavlja pod skrbništvo, ter oseba, ki je postavljena za skrbnika.

2. Tožniki s tožbo izpodbijajo sklep in odločbo toženke in navajajo, da je bil sklep izdan po 130. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki v tretjem odstavku določa, da o združitvi odloči pristojni organ s posebnim sklepom, zato je odločba preuranjena ter jo je treba odpraviti v celoti. V zadevi pa je bila podana tudi zahteva za izločitev uradnih oseb, kar med drugim pomeni izdajo sklepa o izločitvi, saj je po 213. členu ZUP potrebno odločiti o vseh zahtevah strank, enako o stroških pritožbe. Moti pa tudi kršenje 147. in 148. člena ZUP. Več bodo povedali v nadaljevanju pritožbe na odločbo, ko bo pravilno izpeljan postopek. Predlagajo razveljavitev sklepa ter odločbe in naložitev povrnitve stroškov toženki.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporno, ali imajo lahko tožniki status pritožnika v pritožbenem postopku zoper odločbo Centra za socialno delo, s katero je bilo odločeno, da se A.A. postavi pod skrbništvo (1. točka izreka te odločbe); ter nalogo skrbnika opravlja prvostopni organ (2. točka izreka te odločbe).

6. Sodišče v celoti sledi argumentaciji toženke, da je stranka v upravnih postopkih skrbništva (določbe 216. do 223. člena ZZZDR) le oseba, ki se ji postavlja skrbnik, zaradi varovanja njenih pravic in pravnih koristi, in oseba, ki je postavljena za skrbnika, ker prevzema določene obveznosti, kot jih nalaga ZZZDR. Taka je tudi ustaljena sodna praksa (glej sodbe Upravnega sodišča U 2059/2004, I U 1559/2010 ter sodbe Vrhovnega sodišča U 1459/1994 in I Up 297/2005). Sodišče se zato v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na razloge v izpodbijani odločbi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu ZUS-1).

7. Tožniki s tožbo zoper odločitev toženke ne morejo biti uspešni niti s sklicevanjem na tretji odstavek 130. člena ZUP, saj je v obravnavanem primeru pritožbene postopke združil drugostopni organ niti z navedbo, da so v pritožbi uveljavljali zahtevo za izločitev. Organ njihove pritožbe ne glede na vsebino in v njej postavljene zahtevke ni bil dolžan, obravnavati, ker tožniki, kot jim je ustrezno pojasnil, ne morejo biti stranke pritožbenega postopka v obravnavani skrbniški zadevi. V čem naj bi bilo kršenje 147. in 148. člena ZUP, pa tožniki niso bili določni, zato jim sodišče na njihov tožbeni ugovor ne odgovarja.

8. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa in odločbe pravilen ter da sta odločba in sklep pravilna in na zakonu utemeljena.

9. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.