Jedro

Morebitni obstoj poštnega predala ne izključuje pravilnosti vročanja na toženčevem naslovu po določbah ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka je v roku 15 dni dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 186,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo na podlagi pripoznave je sodišče prve stopnje toženi stranki (v nadaljevanju tožencu) naložilo, da tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) plača 1.511,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2019 do plačila, izvršilne stroške v znesku 117,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 12. 2019 do plačila ter pravdne stroške.

2. Zoper sodbo je toženec vložil pravočasno pritožbo. V pritožbi navaja, da se pritožuje iz pritožbenega razloga iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter zaradi zmotne uporabe 316. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 454. člena ZPP. Utemeljuje, da sodba glede pravilnega vabljenja na narok dne 3. 2. 2021 ni obrazložena, saj nima razlogov o tem, na kakšen način je bil vabljen ter kako je vabilo prejel. Trdi, da se sodba zato ne da preizkusiti. Nadalje navaja, da mu vabilo na narok dne 3. 2. 2021 ni bilo vročeno. Pojasnjuje, da ima po Zakonu o poštnih storitvah na Pošti ... poštni predal številka 25, v katerega vabila ni prejel. Prav tako ni prejel nobenega pouka o procesnih posledicah izostanka iz naroka. Meni, da je bila sodba na podlagi pripoznave zato zmotno izdana, saj zanjo niso bili izpolnjeni pogoji. Zahteva, da sodišče po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o načinu vročanja preko poštnega predalčnika in naj vpogleda, ali je na povratnici zapisano, da je bilo vabilo puščeno v predalčniku št. 25 pri Pošti ... . Predlaga razveljavitev z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v odločanje po vsebini.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V sporih majhne vrednosti, kakršen je predmetni, je sodbo moč izpodbijati samo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, o čemer je stranke sicer poučilo že prvostopno sodišče (458. člen ZPP).

5. Kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana le, če sodbe zaradi napak v sestavi sodbe objektivno ni mogoče preizkusiti. To pomeni, da je tudi skopa obrazložitev še vedno obrazložitev, in če navkljub temu omogoča preizkus, kršitev iz 14. točke ni podana.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi utemeljilo, ″da je bil toženec na narok 3. 2. 2021 pravilno vabljen, kot to izhaja iz vročilnice, pripete k listovni številki 53″. Že obrazložitev o pravilnem vabljenju omogoča preizkus sodbe, ker je s pravilnostjo tega zaključka mogoče polemizirati, torej se zoper njega pritožiti. Zato uveljavljana kršitev iz 14. točke ni podana.

7. Po drugem odstavku 42. člena Zakona o poštnih storitvah mora v primeru, ko poseben zakon ureja vročanje določenih poštnih pošiljk drugače, kakor je določeno v tem zakonu, izvajalec poštnih storitev tako poštno pošiljko vročiti na način in pod pogoji, ki jih določa poseben zakon. Morebitni obstoj poštnega predala zato ne izključuje pravilnosti vročanja na toženčevem naslovu po določbah ZPP.

8. Pritožnik neutemeljeno trdi, da mu vabilo na narok ni bilo vročeno. Prejel ga je osebno na naslovu ... ulica 9, ..., in sicer na dne 16. 11. 2020. Pri tem gre posebej izpostaviti, da je toženec predmetno vabilo prejel skupaj z dopisom sodišča z dne 6. 11. 2020, v zvezi s katerim je na dne 23. 11. 2020 vložil prošnjo za podaljšanje roka. Zato se gola pritožbena trditev o nevročitvi vabila na narok, podana brez kakršnegakoli oprijemljivega dokaza, izkaže za povsem nesprejemljivo.

9. Ob gornjem se tako izkaže, da toženčeva pravica do izjave ni bila kršena ter zato niti uveljavljana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

10. Glede na to, da pravilno vabljeni toženec na narok, katerega izvedbo je zahteval, ni pristopil, čeprav je bil v redu vabljen, pogoji iz 316. člena ZPP pa so bili izpolnjeni, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sodbo na podlagi pripoznave, na kar je bil toženec v vabilu na narok tudi opozorjen. Zato ni podana niti kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Kakšni razlogi, iz katerih se izpodbija prvostopna sodba, tako niso podani. Ker ni podana niti kakšna od kršitev, na katero se ob odločanju o pritožbi pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo potrebno pritožbo, ki se je tako izkazala za neutemeljeno, zavrniti ter sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

12. Toženec s pritožbo ni uspel. Zato je dolžan tožnici povrniti potrebne stroške, ki so ji nastali v zvezi z odgovorom na pritožbo, v katerem se je do njegovih pritožbenih navedb argumentirano opredelila (165., 154. in 155. člen ZPP).

13. Tožničini potrebni stroški znašajo 186,66 EUR (odmera razvidna iz specificiranega stroškovnika v spisu na listovni številki 90). V kolikor toženec tega zneska pravdnih stroškov v roku za prostovoljno izpolnitev ne bo povrnil, je dolžan plačati še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku s to sodbo določenega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (313. člen ZPP, prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, Načelno pravno mnenje - občna seja VSS, 13. 12. 2006).