Jedro

Ker je institut ugovora tretjega namenjen izključno varstvu pravice tretjega, v katero je upnik posegel v izvršilnem postopku, gre le za medsebojno razmerje upnika in tretjega. Po vložitvi ugovora tretjega ves nadaljnji postopek teče zgolj med upnikom in tretjim (64. in 65. člen ZIZ).

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu pod I. točko izreka izvršilni postopek, prekinjen s sklepom I 217/2016 z dne 26. 3. 2018, nadaljevalo, pod II. točko izreka po ugovor tretjega D.Z.P. z dne 20. 4. 2018 zavrnilo.

2. Zoper zavrnilni del sklepa - odločitev o ugovoru tretjega, se pravočasno pritožuje dolžnica.1 Bistvo njene pritožbene graje je, da je v postopku zaseženi TV in daljinec last tretjega D.Z.P., katerega predsednica je. Postopek na ta predmet se zato vodi neupravičeno in izvršitelj neutemeljeno ne vrne predmeta. Izpostavi, da je tretji zaradi nezakonitega rubeža materialno oškodovan. Poziva sodišče, da ponovno preuči dokaze, ki utemeljujejo lastništvo predmeta in le-tega izroči tretjemu.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Predmet izvršbe so stvari in pravice, ki pripadajo dolžniku. Če so izvršilna dejanja posegla v pravno sfero tretje osebe, je predvideno posebno pravno sredstvo, to je ugovor tretjega, ki ga ima zgolj ta oseba, čeprav ni stranka v postopku in ne v njegovo korist dolžnik. Gre za izločitveni (ekscindenčni) ugovor zoper sklep o izvršbi, s katerim tretji zahteva, naj sodišče izreče izvršbo na predmet glede katerega je izkazal, da ima na njem pravico, ki preprečuje izvršbo, za nedopustno.2 Za takšen ugovor - trditve, da ima tretji na predmetih, ki so predmet izvršbe, pravico, ki preprečuje izvršbo (prvi odstavek 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), je tako legitimirana zgolj oseba, ki se na to pravico sklicuje. Dolžnik do ugovora tretjega (po prvem odstavku 64. člena ZIZ) češ, da ima tretja oseba na predmetih, ki so predmet izvršbe, pravico, ki preprečuje izvršbo, zato ni legitimiran. Čim je tako, dolžnik tudi ni upravičen do pritožbe zoper odločitev, s katero je odločeno o ugovoru tretjega.

5. Z izpodbijano odločitvijo je bilo odločeno o vloženem pravnem sredstvu tretjega, zato dolžnica glede na zgoraj obrazloženo, ni upravičena do pritožbe. Sprejeta odločitev se tudi ne nanaša neposredno na dolžnico. V njene pravice in v njen položaj odločitev neposredno ne posega. Dolžnica tudi iz tega razloga pravice do pritožbe nima.

6. Kot nedovoljeno jo je drugostopenjsko sodišče na podlagi 1. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 343. člena istega zakona in 15. členom ZIZ zavrglo.

7. Ne glede na sprejeto odločitev sodišče druge stopnje na pritožbene očitke še pojasnjuje:

8. Ker je institut ugovora tretjega namenjen izključno varstvu pravice tretjega, v katero je upnik posegel v izvršilnem postopku, gre le za medsebojno razmerje upnika in tretjega. Po vložitvi ugovora tretjega ves nadaljnji postopek teče zgolj med upnikom in tretjim (64. in 65. člen ZIZ).3

9. V postopku izvršbe lahko stranka z vlogo zahteva od sodišča odpravo nepravilnosti, ki jo je izvršitelj storil pri opravljanju izvršbe (52. člen ZIZ). V zvezi z opravo rubeža predmetov, za katere se na kraju rubeža zatrjuje, da so last tretjega, je dolžnico seznaniti, da se smejo zarubiti stvari, ki jih ima v posesti dolžnik (prvi odstavek 83. člena ZIZ), in sicer predvsem stvari, glede katerih ni pripomb o obstoju kakšne pravice, ki bi preprečevala izvršbo (drugi odstavek 84. člena ZIZ). Skladno s prvim odstavkom 76. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (Uradni list RS, št. 18/03, 83/06, 59/11, 35/16, 34/19) - v nadaljevanju Pravilnik, mora izvršitelj opraviti rubež stvari ne glede na ugovore, da se z rubežem kršijo katere koli pravice drugih oseb na tej stvari.4 Rubež se ne opravi le v primeru, če upnik izjavi, da naj se izvršba na te stvari ne opravi (peti odstavek 76. člena Pravilnika).

10. Zakonska ureditev postopka izvršbe zahteva, da mora tretji v postopku svoje pravice uveljavljati z ugovorom (64. in 65. člen ZIZ). V obravnavani zadevi je tretji uveljavljal lastninsko pravico na zaseženem predmetu, sodišče prve stopnje pa je njegov ugovor z izpodbijano odločitvijo zavrnilo, ker je upnik ugovoru nasprotoval. Določbe zakona namreč izvršilnemu sodišču v primeru, da upnik ugovoru tretjega nasprotuje nalagajo, da ugovor zavrne, ne da bi ga (moglo ali smelo) vsebinsko presojati. Vsebinska presoja trditev in dokazov o lastništvu zaseženega predmeta je šele predmet pravde, ki jo mora tretji sprožiti v 30 dneh po pravnomočnosti odločitve o zavrnitvi ugovora. Prizadevanja dolžnice, da naj sodišče ponovno presodi dokaze zaseženega predmeta in ustavi izvršbo, so glede na dejstvo, da je upnik ugovoru nasprotoval in da mora sodišče po zakonskih določbah 65. člena ZIZ v tem primeru ugovor zavrniti, ne da bi ga vsebinsko presojalo, neuspešna.

11. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila prva javna dražba opravljena 24. 6. 2020 neuspešna. V kolikor upnik druge javne dražbe ni predlagal v 30 dneh od prve dražbe, bo sodišče izvršbo ustavilo, dolžnica pa bo imela pravico prevzeti zarubljeni predmet (65. člen ZIZ). Enako bo sodišče postopalo, če zaseženi predmet ne bo mogoče prodati na drugi javni dražbi.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih dolžnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Zoper odločitev se je pritožil tudi tretji. Njegovo pritožbo je sodišče prve stopnje s sklepom I 217/2016 z dne 17. 6. 2020 zaradi neplačila sodne takse štelo za umaknjeno. 2 Zobec, J.: Pravna sredstva v izvršilnem postopku, Podjetje in delo, GV Revije, letnik 2002, št. 6 do 7. 3 Dolžnik je lahko le zajet s tožbo tretjega proti upniku, če izpodbija pravico tretji osebi (četrti odstavek 65. člena ZIZ). 4 Po drugem odstavku 76. člena Pravilnika izvršitelj dolžnika ali druge osebe, ki zatrjujejo, da na predmetih rubeža obstajajo pravice ali bremena, ki preprečujejo izvršbo oziroma jih je v postopku izvršbe ali zavarovanja potrebno upoštevati, pozove, da predložijo dokaze, iz katerih izhaja verjetnost obstoja njihove pravice oziroma bremena ter podatke o osebnem imenu in prebivališču oziroma firmi, imenu in sedežu osebe, ki naj bi imela take pravice. Po tretjem odstavku citiranega člena v primeru, da so podatki predloženi, izvršitelj osebe, ki zatrjujejo oziroma za katere se zatrjuje ali če sam ugotovi, da lahko na zarubljeni stvari uveljavljajo svoje pravice, pravočasno obvesti, da lahko svoje zahtevke uveljavljajo pri sodišču oziroma drugemu pristojnemu organu.