- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep II Cp 287/2023
ECLI:SI:VSLJ:2023:II.CP.287.2023 Civilni oddelek
Povzetek
- Pravnomočnost sklepa o dedovanju in pravice strank v zapuščinskem postopku.Ali pritožnik, ki ni sodeloval v zapuščinskem postopku, lahko izpodbija pravnomočen sklep o dedovanju?
- Uveljavljanje dednih pravic po pravnomočnosti sklepa o dedovanju.Kako lahko oseba, ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku, uveljavlja svoje dedne pravice?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Pravnomočen sklep o dedovanju veže samo stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku (220. člen ZD). To pomeni, da pritožnika, ki v zapuščinskem postopku ni sodeloval, izpodbijani (pravnomočen) sklep o dedovanju ne veže. Če po pravnomočnosti sklepa o dedovanju oseba, ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku, uveljavlja kakšno pravico do zapuščine kot dedič, zapuščinsko sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, ta oseba pa lahko svojo zatrjevano dedno pravico uveljavlja v pravdi.
Izrek
Pritožba se zavrže.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da v zapuščino po A. A. sodijo nepremičnine v katastrski občini X, stavba 90 - del stavbe 1 ter nepremičnina v k. o. Y, parc. št. 1, 2, 3, 4 in 5, vse do 1/24 (I. točka izreka). V II. točki izreka je odločilo, da se premoženje zapustnice izroči državi Republiki Sloveniji. V obrazložitvi je pojasnilo, da se na oklic v enem letu od objave ni priglasil nihče, zato oseb, ki bi lahko dedovale po zapustnici, ni. Zapuščino je v skladu z določbo 219. člena Zakona o dedovanju (ZD) izročilo RS; ta pa upoštevaje prvi odstavek 142.a člena ZD ne odgovarja za zapustnikove dolgove.
2. Zoper sklep se pritožuje B. B. V pritožbi pojasnjuje, da je bil pokojni A. A. dne 13. 12. 1990 postavljen za skrbnika. V obdobju do 31. 1. 2022 je zaradi ureditve zapuščine po pokojni A. A. večkrat neuspešno poizkušal vpogledati v spis. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter razpis zapuščinske obravnave, ker sta s C. B. njena zakonita dediča. 3. Pritožba se zavrže. 4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sklep o dedovanju, s katerim je bilo premoženje zapustnice izročeno RS, postal pravnomočen 18. 8. 2021, B. B. pa je pritožbo vložil že po poteku pritožbenega roka, in sicer več kot leto dni po pravnomočnosti odločbe.
5. Bistveno je, da pritožnik v zapuščinskem postopku ni sodeloval kot dedič ter da je postopek pravnomočno končan. Pravnomočen sklep o dedovanju veže samo stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku (220. člen ZD). To pomeni, da pritožnika, ki v zapuščinskem postopku ni sodeloval, izpodbijani (pravnomočen) sklep o dedovanju ne veže. Če po pravnomočnosti sklepa o dedovanju oseba, ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku, uveljavlja kakšno pravico do zapuščine kot dedič, zapuščinsko sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, ta oseba pa lahko svojo zatrjevano dedno pravico uveljavlja v pravdi (223. člen ZD). V pravnomočno končanem zapuščinskem postopku taka oseba ne more pridobiti položaja stranke in s tem pravice do pritožbe.
6. Ker torej oseba, ki se pojavi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju, je pritožbeno sodišče pritožbo v skladu s 1. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD zavrglo. Pritožnik pa bo lahko – kot mu je bilo pojasnjeno – svojo pravico na podlagi 223. člena ZD uveljavljal v pravdi.