Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Proti sklepu, s katerim sodišče odloči, da bo nasprotno tožbo obravnavalo samostojno, ni posebne pritožbe, ker gre za sklep procesnega vodstva.
Prvostopenjsko sodišče lahko nasprotno tožbo obravnava v istem postopku, ni pa tega dolžno storiti.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
(1) Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo zoper sklep istega sodišča, s katerim ni dovolilo nasprotne tožbe tožečih strank po nasprotni tožbi v postopku, ki se vodi pod P 11/2009, in je zadevo razdružilo v samostojen postopek P 22/2009. (2) Zoper tako odločitev sta se pritožila tožnika zaradi kršitve določb pravdnega postopka. Navajata, da je zoper sklep, s katerim sodišče ne dovoli nasprotne tožbe, dovoljena pritožba na podlagi 363. čl. ZPP, saj ni nikjer izrecno navedeno, da zoper tak sklep ni pritožbe. Nasprotna tožba ni predmet procesnega dejanja v smislu 8. tč. 270. čl. ZPP, pač pa poseben institut po 183. čl. ZPP, nasprotna tožba tožnikov pa izpolnjuje vse pogoje, ki so predpisani, da se lahko obravnava v istem postopku. Nikakor pa ni mogoče postopka razdružiti in voditi ločeno, saj bi to prejudiciralo odločitev v zadevi.
(3) Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
(4) Pritožba ni utemeljena.
(5) Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007-UPB3, 45/2008, v nadaljevanju ZPP). Sklep, zoper katerega sta tožnika neutemeljeno vložila pritožbo in jo je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrglo, spada med odločbe o združitvi in razločitvi postopkov, izdanih med pripravami za glavno obravnavo (8. tč. 1. odst. 270. čl. ZPP). Sklep, s katerim prvostopenjsko sodišče ni dovolilo nasprotne tožbe, pač pa je odločilo, da jo bo obravnavalo samostojno, spada torej med tim. sklepe procesnega vodstva, zoper katere ni mogoča pritožba (3. odst. 270. čl. ZPP). S takšnimi sklepi sodišče namreč ne posega v meritorno odločitev v zadevi. Nasprotna tožba je sicer res tudi toženčevo obrambno sredstvo. Gre za poseben institut, urejen v 183. čl. ZPP, kjer so določene predpostavke, ki jih mora nasprotna tožba izpolnjevati, da se zadeva lahko obravnava v istem postopku kot prvotna tožba. Vendar je nasprotna tožba hkrati tudi samostojna tožba. Tudi v primeru, da nasprotna tožba izpolnjuje vse predpisane pogoje po 183. čl. ZPP, sodišče lahko odloči, da se zadeva po nasprotni tožbi obravnava posebej in postopek z nasprotno tožbo razdruži. Z drugimi besedami, prvostopenjsko sodišče lahko nasprotno tožbo obravnava v istem postopku, ni pa tega dolžno storiti.
(9) Neutemeljeno pritožbo je bilo treba zavrniti in sklep potrditi po 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 366.a čl. ZPP.