Jedro

Sodnega izvršitelja določi sodišče s sklepom, s katerim določi tudi višino predujma, ki ga mora za njegove stroške založiti upnik (2. odst. 38. čl. ZIZ). Zoper tak sklep je dovoljena pritožba.

11. člen Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom je treba razlagati širše, saj ni nujno, da se takoj s prvim sklepom določijo obroki za celotne predvidene stroške izvršitelja, ki morda glede na potek izvršbe sploh ne bodo nastali.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v 2. točki izreka spremeni tako, da se znesek 90.000,00 SIT nadomesti z zneskom 31.000,00 SIT. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za izvršitelja v tej izvršilni zadevi določilo R.B., upnici pa naložilo, da mora v osmih dneh založiti 90.000,00 SIT predujma za stroške izvršitelja.

Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila zakonita zastopnica mladoletne upnice, ki v pritožbi navaja, da je mati samohranilka, ki se že sedem let bori za otrokovo preživnino in nima niti slučajno sredstev za polog nekih stroškov, kot jih navaja sodišče v izpodbijanem sklepu.

Pritožba je le delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju: pravilnik - Ur. l. RS št. 32/2000). Po določbi 3. člena tega pravilnika sta vrednost predmeta in cena izvršiteljske storitve v tarifi določena s številom točk. Cena izvršiteljske storitve se ugotovi tako, da se vsota točk za posamezna dejanja izvršbe ali zavarovanja pomnoži z vrednostjo točke. Vrednost točke pa znaša ob izdaji te tarife 40,00 tolarjev. Po 11. členu tega pravilnika sodišča določi višino predujma na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali za opravo dejanja izvršbe ali zavarovanja, vendar najmanj v višini 150 % cene storitev po tar. št. 1. Kolikor sodišče oceni, da za opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja, ni potrebno takojšnje plačilo celotnega zneska predujma, lahko odredi, da upnik predujem plača obročno.

Sodišče prve stopnje je vrednost terjatve pravilno opredelilo kot vrednost glavnice, kar pomeni, da po tar.št. cena storitve znese 750 točk za opravljeni rubež, ki je pri premičninski izvršbi nedvomno nujno potreben. Nadalje je po 3. alinei tar.št. 3 za izvedbo javne dražbe priznalo prav tako 750 točk ter isto število točk še po tar.št. 11, ki pa določa, da izvršitelju pripada plačilo storitve v stalnem znesku za seznanitev s spisom in opis v evidenco 25 točk, za pripravo obračuna zamudnih obresti 25 točk, za opravila v zvezi z gotovinskimi ali negotovinskimi sodnimi pologi 50 točk in za prevzem posameznega gotovinskega plačila od dolžnika 50 točk. Sodišče prve stopnje je navedeni sklep in pritožbo upnice poslalo tudi določenemu izvršitelju, ki je z dopisom, ki ga je sodišče sprejelo dne 7.7.2000, sporočil, da ne bi imel nič proti, če bi se izpodbijani sklep dopolnil v smislu 11. člena Pravilnika v tem smislu, da za opravo dejanj izvršbe in zavarovanja ni potrebno takojšnje plačilo celotnega predujma.

Iz podatkov spisa tudi izhaja, da sklep o izvršbi doslej dolžniku ni bil vročen, ter nadalje, da na naslovu, ki ga je upnica navedla v predlogu za izvršbo, po vsej verjetnosti dolžnik sploh ne biva, kar pa uradno še ni bilo preverjeno. Kdaj bo torej opravljen rubež je tako še povsem odprto vprašanje, prav tako pa je odprto, ali bo ta rubež uspešen oziroma ali bo izvršitelj pri dolžniku našel predmete, ki bi jih bilo mogoče zarubiti in kasneje prodati na javni dražbi. Tako je tudi eventuelna javna dražba zarubljenih dolžnikovih premičnih predmetov še povsem odprto in tudi negotovo vprašanje. Glede na navedeno pritožbeno sodišče meni, da je potrebno za stroške izvršitelja po tarifni št. 1 za predvideni rubež priznati 750 točk ter še 25 točk po tar. št. 11 za seznanitev izvršitelja s spisom in vpisom v evidenco. Vse ostale postavke pa so, kot je že bilo navedeno, še povsem odprte in negotove, zato bo sodišče prve stopnje o tem, v kolikor bo rubež uspešen, moralo odločiti z novim sklepom. Po mnenju pritožbenega sodišča je namreč 11. člen navedenega pravilnika treba razlagati širše in ni nujno, da se takoj s prvim sklepom določijo obroki in rok plačila teh obrokov za celotne predvidene stroške izvršitelja.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu z določbama 2. in 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju pritožbi upnice delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje ustrezno spremenilo, v preostalem delu pa je njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem delu izpodbijani del prvostopenjskega sklepa potrdilo.