Jedro

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da niso izkazani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo neutemeljen predlog drugega toženca za dopustitev revizije skupaj s priglašenimi stroški.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v drugem sojenju ugodilo tožbenemu zahtevku, v razmerju do obeh tožencev ugotovilo, da je tožnik izključni lastnik sporne nepremičnine in drugi toženki naložilo izstavitev za zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice na tožnikovo ime sposobne listine. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi drugotoženca tako, da je iz ugotovitvenega dela izreka prvostopenjske sodbe izpustilo besede „proti toženima strankama“ in spremenilo dajatveni del izreka v zvezi z zemljiškoknjižno listino tako, da je ta del tožbenega zahtevka zavrnilo. V ostalem se je v celoti strinjalo z materialnopravnimi stališči prvostopenjskega sodišča. Obe sodišči sta v sedanjem sojenju izhajali iz materialnopravnih izhodišč, pojasnjenih v razveljavitvenem sklepu revizijskega sodišča II Ips 934/2008 v tej pravdni zadevi, ki sta jih še dopolnili in dodatno utemeljili. Soglasje pravnega prednika prve toženke, da je tožnikov ded na zemljišču, ki je bilo splošno ljudsko premoženje in v upravljanju pravnega prednika prve toženke, v obdobju od 1946 do 1950 s svojimi sredstvi zgradil hišo, je (tudi glede na takrat še neformirano družbeno lastnino in njeno kasnejšo posebno zaščito) omogočilo uporabo pravnih pravil Občnega državljanskega zakonika o gradnji na tujem svetu in presojo, da je tožnikov ded pridobil lastninsko pravico. Prodaja sporne nepremičnine drugemu tožencu s pogodbo v letu 1994, na kateri je bil podpis prodajalca (prve toženke) overjen v letu 1996, na drugačno odločitev ne more vplivati, saj je drugi toženec tožbo v tej zadevi prejel že 18. 10. 1995, zemljiškoknjižni predlog pa vložil šele 6. 3. 2000 in torej ni bil dobroveren.

2. Drugi toženec v predlogu za dopustitev revizije proti drugostopenjski sodbi uveljavlja materialnopravno in procesno kršitev, zatrjuje odstop od sodne prakse vrhovnega in drugih sodišč pri presoji o možnosti pridobitve lastninske pravice z gradnjo na zemljišču v družbeni lastnini in pri načinu odločanja pritožbenega sodišča v zvezi z nesklepčnim tožbenim zahtevkom, ter neobstoj sodne prakse glede stališča, za katerega se drugi toženec zavzema, da je pomembna dobra vera le v času sklenitve zavezovalnega pravnega posla in ne tudi v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga. Graja še razloge revizijskega sodišča v že omenjenem razveljavitvenem sklepu v tej pravdni zadevi.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da niso izkazani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zato je na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo neutemeljen predlog drugega toženca za dopustitev revizije skupaj s priglašenimi stroški.