Jedro

Sodna praksa je začasno zastopanje po odvetniku štela za nedopustno le v zvezi z v pravilu izrecno naštetimi vlogami (tožba in pravna sredstva), ne pa tudi v zvezi z odgovorom na tožbo oziroma drugimi (defenzivnimi) vlogami.

Reševanje predhodnega vprašanja je smotrno prepustiti matičnemu postopku zlasti takrat, ko je pričakovati njegov hiter zaključek, da se izogne nevarnosti različnih odločitev. Kadar pa je matični postopek kompleksen in dolgotrajen, je treba dati prednost pravici obeh pravdnih strank do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek do pravnomočnosti pravde P 2951/2010 o skupnem premoženju, po ugotovitvi, da gre za predhodno vprašanje za odločanje o vtoževani uporabnini.

2. Pritožbo vlaga tožeča stranka. Uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka po prvem in drugem odstavku 339. člena ZPP(1) v zvezi s 13. členom in 206. členom ZPP, ter po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Toženka brez zakonske ali pogodbene podlage nezakonito uporablja celotno stanovanje, ki je zemljiškoknjižno last tožnika. Je nedobroverna posestnica. Tožnik jo je večkrat pozval k izselitvi, a ostaja pasivna. Zamenjala je ključavnice, ključa mu ni izročila. Tožnik je onemogočen v uporabi in posesti predmetnega stanovanja že od julija 2011. Nastaja mu prikrajšanje, toženka je okoriščena za tržno najemnino. Ne plačuje niti mesečnih stroškov uporabe stanovanja. Tožnik je moral doslej zanje plačati že okoli 7.000,00 EUR stroškov. Takojšnje odločanje o obravnavani pravdi je nujno. Odločitev o prekinitvi postopka je napačna. Toženki omogoča, da še naprej ekonomsko in emocionalno izčrpava tožnika, sebi pa ustvarja korist. Čeprav sama trdi, da ji pripada le delež do ½ na stanovanju, koristi celotno stanovanje. Glede na njeno ugovorno trditveno podlago so izpolnjeni pogoji, da sodišče brez prekinitve postopka odloči o višini uporabnine najmanj za delež ½ stanovanja (delna sodba po temelju in višini). Tožnik sicer toženki ne priznavna solastnega deleža, ker gre za njegovo izključno – posebno lastnino. Vendar meni, da bi sodišče lahko samo reševalo predhodno vprašanje po ekonomičnosti postopka. S tem bi vsaj delno znižalo tožnikovo utrpelo prikrajšanje in nudilo sodno varstvo tožnikovi vtoževani pravici. Z nasprotno odločitvijo je poseženo v ustavno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS. Sodišče mora odločiti brez nepotrebnega odlašanja. O prehodnem vprašanju bi lahko odločilo samo ali pa glede na zakonsko fikcijo deležev zakoncev na skupnem premoženju odločilo o zahtevani uporabnini za delež uporabe stanovanja toženke do ½ z delno sodbo. Končno sodbo bi si pridržalo do pravnomočnosti odločitve v postopku pod opr. št. I P 2951/2010. Za prekinitev niso podani razlogi iz 206. člena ZPP. Ne gre za predhodno vprašanje, ki ga sodišče ne bi smelo ali moglo razrešiti samo. Iz razlogov ne izhaja, da bi bila prekinitev potrebna zaradi smotrnosti. Načelo ekonomičnosti ne utemeljuje prekinitve postopka. V koliziji sta načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka ter pravica do sodnega varstva, ki ji je treba dati prednost. Dokazni postopek o predhodnem vprašanju ne bi bistveno podražil tega sodnega postopka. Zagotovo ga ne bi podaljšal, saj bi sodišče zaradi prekinitve postopka čakalo na pravnomočno odločitev v zadevi IP 2951/2010 več kot dve leti. Zato prekinitev ni utemeljena. Predlaga, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in toženi stranki naloži v plačilo pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je odgovorila na pritožbo. Meni, da tožnik nima pravne podlage za tožbo. Ker je sodišče vseeno odločilo, da je bistveno vprašanje, ali spada nepremičnina v skupno premoženje, se pridružuje njegovemu stališču o prekinitvi postopka. V nasprotnem primeru bi prišlo do podvajanja dokazov, kar je v nasprotju z načelom ekonomičnosti in smotrnosti. Postopek bi se podražil. Zavzema se za potrditev izpodbijanega sklepa in priglaša stroške z odgovorom na pritožbo.

4. Tožeča stranka v vlogi na red. št. 44 spisa uveljavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi poziva sodišča toženi stranki, naj predloži pooblastilo odvetnici za zastopanje. Napačno je uporabilo določbe 98. člena ZPP. V njih ni podlage za odobritev pravdnih dejanj, ki jih je do datuma predložitve pooblastila opravila odvetnica. Predlaga zavrženje odgovora na pritožbo.

5. Tožena stranka je na vlogo odgovorila. Opozarja na napačno pravno naziranje tožeče stranke in na odločbe Ustavnega sodišča, ki so že razglasile kot protiustavno ureditev petega odstavka 98. člena ZPP.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Tožnikovi predlogi za zavrženje odgovora na pritožbo in očitki o absolutni bistveni kršitvi pravil postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z zastopanjem tožene stranke so neutemeljeni.

8. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila z odločbo o Bpp 2359/2014 z dne 18.12.2014 za nadaljnje izvajanje brezplačne pravne pomoči namesto razrešenega odvetnika B. toženki določena odvetnica A. A. Odločba je bila predložena v spis 23.12.2014 (red. št. 16). Dejstvo zastopanja po postavljeni odvetnici je bilo vsem strankam znano na obravnavi 6.7.2015 (red. št. 25 spisa). Sodna praksa je zavzela stališče, da mora tudi odvetnik, določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, sodišču predložiti pooblastilo pri prvem pravdnem dejanju (prvi odstavek 98. člena ZPP). Če tega ne stori, mu sodišče dovoli začasno zastopanje in naloži predložitev pooblastila v določenem roku ali odobritev opravljenih pravdnih dejanj (drugi odstavek 98. člena ZPP). V obravnavanem primeru je sodišče ob nespornem dejstvu zastopanja po odločbi Bpp in manjkajočem pooblastilu korektno in pravilno opravilo postopek po drugem odstavku 98. člena ZPP. Tožena stranka je pooblastilo predložila v postavljenem roku (red. št. 16 spisa). Razlogov za neupoštevanje opravljenih pravdnih dejanj po pooblaščenki in za zavrženje odgovora na pritožbo ni.

9. Odgovor na pritožbo tudi ni pravno sredstvo, na katero bi se nanašala sankcija za nepredloženo pooblastilo v primeru odvetniškega zastopanja, za kar se zavzema tožeča stranka, pač pa odgovor nanj. Sodna praksa je že po uveljavitvi novele ZPP-D,(2) ki je zaostrila položaj odvetnika kot pooblaščenca, štela, da je bila s petim odstavkom 98. člena ZPP(3) urejena izrazito stroga izjema od sicerjšnjega ravnanja v zvezi s predložitvijo pooblastil, ki jo je treba razlagati utesnjujoče. Normo je razlagala tako, da je začasno zastopanje po odvetniku štela za nedopustno le v zvezi z v pravilu izrecno naštetimi vlogami (tožba in pravna sredstva), ne pa tudi v zvezi z odgovorom na tožbo oziroma drugimi (defenzivnimi) vlogami. Tudi odgovor na pritožbo je taka vloga. Zanje velja, da niso izvzete iz splošne ureditve, opredeljene v drugem in tretjem odstavku 98. člena ZPP.(4) Končno je treba opozoriti še na stališče ustavnega sodišča, ki je, kot pravilno poudarja tožena stranka, že večkrat presojalo ustavnost petega odstavka 98. člena ZPP. Zaradi pretiranega posega v strankino pravico do izjavljanja (22. člen Ustave RS) in pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS) ga je že razveljavilo v delu, ki se nanaša na tožbo,(5) na postopek s pravnim sredstvom ugovora(6) in tudi na sam postopek s pravnim sredstvom pritožbe.(7) Tako se izkaže, da so pritožbeni očitki o bistvenih kršitvah 98. člena ZPP v celoti neutemeljeni.

10. Tožnik v tej pravdi kot izključni lastnik stanovanja vtožuje plačilo uporabnine od toženke. Trdi in dokazuje, da ga nezakonito uporablja brez pravne (pogodbe ali zakonske) podlage in mu kljub prizadevanjem vztrajno onemogoča uporabo. Tožena stranka se brani z ugovorom, da ima za uporabo stanovanja dve veljavni pravni podlagi: pogodbeno (začasna sodna poravnava s tožnikovo privolitvijo v uporabo stanovanja do dokončne ureditve razmerij med strankama ter v zvezi z izvajanjem roditeljske pravice) in zakonsko, češ da je obravnavano stanovanje skupno premoženje pravdnih strank kot razvezanih zakoncev, pri čemer se višina deležev ugotavlja v drugi pravdi (IP 2951/2010).

11. Sodišče je postopek prekinilo po ugotovitvi, da spričo pravde IP 2951/2010 ne bo samo reševalo vprašanja o lastništvu stanovanja, ki je predhodno vprašanje za odločanje o uporabnini (1. točka prvega odstavka 206. člena v zvezi s 13. členom ZPP).

12. Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. Glede na ugovor toženke o skupnem premoženju je pred odločitvijo o uporabnini res predhodno treba ugotoviti, kdo od pravdnih strank in v kakšnem deležu ima lastninsko pravico na obravnavanem stanovanju: ali le tožnik (ki trdi, da gre za njegovo posebno premoženje), ali oba bivša zakonca na podlagi originarno pridobljene pravice na skupnem premoženju, kot trdi toženka. Od odgovora na to vprašanje je odvisna ugotovitev, če in v kakšni meri (deležu) toženka zaseda tujo (tožnikovo) stvar. Pravilna je torej ugotovitev sodišča, da je obstoj skupnega premoženja in višina deležev pravdnih strank na njem glede na toženkin ugovor predhodno vprašanje za odločanje o uporabnini, ki je glavna stvar v tej pravdi.

13. Vprašanje o predhodnem vprašanju lahko sodišče reši bodisi samo bodisi prekine postopek, dokler sporno vprašanje ne bo rešeno v drugem že potekajočem postopku. Pri odločanju o tem, katero pot bo ubralo, se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitvi postopka. Upoštevati mora tudi konvencijsko in ustavno pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Pritožba upravičeno opozarja, da je pri izpodbijani odločitvi ostala prezrta.

14. Na načelo smotrnosti in ekonomičnosti se je sodišče v izpodbijanem sklepu sicer sklicevalo, a ga (razen tega, da je drugo pravdo omenilo) ni obrazložilo. Tako ni razlogov niti ugotovitev o tem, v kateri fazi je postopek IP 2951/2010. Reševanje predhodnega vprašanja je smotrno prepustiti matičnemu postopku zlasti takrat, ko je pričakovati njegov hiter zaključek, da se izogne nevarnosti različnih odločitev. Kadar pa je matični postopek kompleksen in dolgotrajen, kot trdi pritožba za obravnavani primer, je treba dati prednost pravici obeh pravdnih strank do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. To zlasti velja v obravnavanem primeru. Ugovor skupnega premoženja ni edini ugovor toženke, do katerega se bo moralo sodišče vsebinsko opredeliti po izvedenem dokaznem postopku. Dokazni postopek o njenem drugem ugovoru (o skupnem premoženju) pa glede na trditveno in dokazno podlago strank ne bo bistveno podaljšal tega postopka. Tožnik namreč svoje trditve dokazuje z listinsko dokumentacijo in z zaslišanjem nekaj prič. Toženka pa vztraja pri zakonski domnevi brez predlaganja dokazov, ki bi v bistvenem obremenjevali ta postopek. V takem položaju in ob dejstvu, da ni ugotovitev sodišča, da se bo postopek ugotovitve skupnega premoženja in višine deležev na njem na matičnem področju končal v doglednem času, je sodišče postopek prekinilo v nasprotju z načelom ekonomičnosti in prezrlo pravico strank do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.

15. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (2. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj s postopkom nadaljuje in prične z izvajanjem dokaznega postopka.

16. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami Op. št. (2): Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-D Ur. l. RS, št. 45/08 Op. št. (3): ne glede na določbe prejšnjih odstavkov sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če vlogi ni predložil pooblastilo, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže Op. št. (4): sklep II Ips 32672010 z dne 11.11.2010. Op. št. (5): U-I-74/12 z dne 13.9.2012 Op. št. (6): U-I-48/11, Up 274/11 z dne 16.1.2014 Op. št. (7): U-I – 74/14 z dne 17.6.2015.