20. 9. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 2. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 1019/2001 z dne 28. 5. 2002 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Piranu št. P 283/98 z dne 25. 9. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v pravdnem postopku odločilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi št. I 98/00075 z dne 9. 2. 1998 zaradi izterjave 80.003,50 SIT, poleg tega pa je pritožniku naložilo še plačilo glavnice v znesku 37.264 SIT ter zamudnih obresti od tega zneska. Ugotovilo je, da je tožeča stranka na podlagi koncesijske pogodbe aktivno legitimirana v tej pravdi, da upravlja s stanovanjem, v katerem je stanoval pritožnik, ter da je ta dolžan plačati najemnino za čas ko je uporabljal to stanovanje. Višje sodišče je zavrnilo pritožnikovo pritožbo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje tako glede aktivne legitimacije tožeče stranke kot tudi glede utemeljenosti zahtevka.

2.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija navedeni sodbi in zatrjuje, da mu je bila z njima kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Navaja, da je v pravdi in tudi v pritožbi opozoril na to, da iz koncesijske pogodbe izhaja, da lahko koncesionar vlaga tožbe za plačilo najemnine le v imenu koncedenta, ne pa v svojem imenu. Višje sodišče naj bi njegovo pritožbo zavrnilo, ne da bi odgovorilo na ta ugovor in v obrazložitvi svoje sodbe celo napisalo, da ima koncesionar pooblastilo za opravljanje te službe in da se ta po zakonu opravlja v imenu in za račun koncesionarja. Po pritožnikovem mnenju iz koncesijske pogodbe jasno izhaja, da je koncesionar le zastopnik, pooblaščenec koncedenta, upnika, ki je za to delo plačan, nikjer pa ni določeno, da lahko nastopa v pravdi kot stranka. Pritožnik meni, da sta izpodbijani sodbi tako očitno napačni, da sta arbitrarni in zato kršita njegovo pravico iz 22. člena Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava samih po sebi. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS)

4.Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in svoboščine. Pravilnost uporabe prava lahko Ustavno sodišče presoja preko vidika očitne napačnosti. Kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave bi namreč lahko pomenila sodba, ki bi bila tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da bi jo bilo mogoče označiti kot samovoljno oziroma arbitrarno.

5.Pritožnik izpodbijanima sodbama sicer očita, da sta "na prvi pogled nesprejemljivi in celo arbitrarni". Tega pa izpodbijanima sodbama ni mogoče očitati. Sodišči sta svojo odločitev o obstoju aktivne legitimacije tožeče stranke oprli na razlago koncesijske pogodbe in zakona ter pri tem uporabili razumne in logične pravne argumente, uveljavljene v pravni znanosti. Zato jima ni mogoče očitati kršitve 22. člena Ustave. Tudi glede drugih vprašanj sta sodbi sodišč prve in druge stopnje obrazloženi in oprti na razumne in logične pravne argumente.

6.Pritožnik v ustavni pritožbi tudi navaja, da Višje sodišče ni odgovorilo na njegove pritožbene navedbe o vsebini koncesijske pogodbe glede koncesionarjevega pooblastila za vlaganje tožb, kar bi lahko pomenilo smiselno zatrjevanje kršitve pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, vendar v nadaljevanju sam pojasni, da je Višje sodišče v obrazložitvi napisalo, da ima koncesionar pooblastilo za opravljanje te službe in da se ta po zakonu opravlja v imenu in za račun koncesionarja. S tem je odgovorilo na pritožnikovo navedbo, pravilnosti odločitve sodišča pa Ustavno sodišče ni pristojno presojati.

7.Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger