Jedro

Skupno premoženje je skupnost vseh premoženjskih pravic bivših partnerjev, zato je treba v pravdi za ugotovitev skupnega premoženja zajeti vse premoženje, ki je bilo pridobljeno tekom trajanja zakonske ali izvenzakonske skupnosti z delom.

Ni naloga nepravdnega sodišča, da v napotitvenem sklepu oblikuje tožbeni zahtevek. Sklep o napotitvi na pravdo je (procesna) odločitev, s katero nepravdno sodišče udeležencem le določi vlogo tožeče in tožene stranke v pravdi, oblika pravnega varstva, to je zahtevka in tožbene podlage, pa je prepuščena na pravdo napoteni stranki. V dispoziciji pritožnika je torej, za katero premoženje bo uveljavljal, da sodi v skupno premoženje. Če meni, da ga je nepravdno sodišče glede kakšnega premoženja zmotno napotilo na pravdo, v pravdi pač ne bo zahteval, naj sodišče ugotovi, da sodi v skupno premoženje.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni: - v III. točki izreka tako, da se črta besedilo: „v primeru, da se bo v pravdnem postopku ugotovilo, da v II./a in b točki našteto premoženje predstavlja skupno premoženje udeležencev“ in besedilo: „ugotovljenem s pravnomočno sodno odločbo v pravdnem postopku“, - v točki V. tako, da se črta besedilo: „tožbo po III. točki izreka tega sklepa pa v 30 dni po pravnomočni odločitvi v pravdnem postopku o obsegu spornega skupnega premoženja“.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v točki IV. izreka in v nespremenjenih delih III. in V. izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo postopek za razdružitev skupnega premoženja (točka I. izreka), ker je udeleženca napotilo na pravdo za ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem. Glede na trditve obeh udeležencev kaj sodi v skupno premoženje in v kakšnem deležu, je ob upoštevanju določb materialnega prava določilo, kakšno tožbo naj vloži predlagateljica (točka II. izreka) in kakšno nasprotni udeleženec (točki III. in IV. izreka). V točki V. izreka je udeležencema določilo rok za vložitev tožb, v točki VI. izreka pa do kdaj bo nepravdni postopek prekinjen.

2. Nasprotnega udeleženca, ki se pritožuje zoper točke III. do V. izreka, je napotilo, da v primeru, da se bo v pravdnem postopku ugotovilo, da v II./a in b točki našteto premoženje predstavlja skupno premoženje udeležencev, zoper predlagateljico vloži tožbo na ugotovitev, da je njegov delež na skupnem premoženju, ugotovljenem s pravnomočno sodno odločbo v pravdnem postopku, večji od 1/2 (točka III. izreka) ter da je njegov delež na skupnem premoženju – dolgu po kreditni pogodbi z dne 12.11.2010, stanovanjski hiši na naslovu G., notranji opremi v tej hiši in štirih, v izreku določno navedenih umetniških slikah, večji od 1/2 ter da v skupno premoženje sodi tudi denarni znesek nadomestila za brezposelnost v višini 18.350,32 EUR in 17 v izreku sklepa opisanih slik in da je njegov delež na tem premoženju večji od 1/2 (točka IV. izreka). Nasprotni udeleženec mora tožbo po točki IV. izreka vložiti najkasneje v roku 30 dni po pravnomočnosti napotitvenega sklepa, tožbo po III. izreka pa v roku 30 dni po pravnomočni odločitvi v pravdnem postopku o obsegu spornega skupnega premoženja (točka V. izreka).

3. Nasprotni udeleženec se pritožuje zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlaga višjemu sodišču, da razveljavi prvostopenjski sklep in zadevo vrne v novo odločanje. Napotitev v točki III. izpodbijanega sklepa je nemogoča iz več razlogov. Treba je upoštevati načelo ekonomičnosti v postopkih in sodne postopke uokviriti v vsaj približno normalne časovne omejitve. Sodišče bi ga moralo napotiti na pravdo tako glede ugotavljanja skupnega premoženja kot tudi njegovega večjega solastninskega deleža, ne pa rok za vložitev tožbe postaviti nekam v bodočnost in ga vezati na izid predlagateljičinega uspeha v pravdi. Skupno premoženje zahteva enotno obravnavanje. Nobene potrebe ni, da se v posebni pravdi ugotavlja status kreditne pogodbe in denarnega nadomestila za brezposelnost, kar vse vpliva na višino solastninskega deleža. Izpodbijani sklep tako napotuje na pravdo, ki je pomembna samo v dokazne namene. Ni pravilna odločitev, da vložitev tožbe veže na nek praktično nedorečen odložni pogoj. Del izreka, v katerem ga sodišče napotuje na vložitev tožbe glede slik, je neizvršljiv, ker je sodišče opustilo podrobnejši opis slik. V tem delu je izpodbijani sklep preuranjen, sodišče bi ga moralo prej pozvati k podrobnemu opisu slik. Posledično izpodbija tudi točko V. sklepa, ker časovno oddaljuje uveljavljanje pravice in daje predlagateljici prednost. 4. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. Neutemeljene so navedbe pritožbe, s katerimi izpodbija napotitev na pravdo s tožbenim zahtevkom za ugotovitev, da v skupno premoženje udeležencev sodi premoženje, za katerega nasprotni udeleženec trdi, da je bilo pridobljeno tekom trajanja izvenzakonske skupnosti udeležencev z njunim delom (drugi odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR), predlagateljica pa to osporava. Če nepravdno sodišče ugotovi, da so med udeleženci sporna dejstva, od katerih je odvisna rešitev vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, o katerem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, mora skladno z 9. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) prekiniti postopek in udeležence napotiti, da v določenem roku sprožijo postopek za rešitev vprašanja ali obstoji sporna pravica ali pravno razmerje. Ker je sporno, kaj sploh sodi v skupno premoženje udeležencev postopka za razdružitev skupnega premoženja in kakšni so deleži udeležencev postopka na skupnem premoženju, je odločitev sodišča prve stopnje o napotitvi na pravdo skladna z določili 8. in 9. člena ZNP.

7. Ni naloga nepravdnega sodišča, da v napotitvenem sklepu oblikuje tožbeni zahtevek. Sklep o napotitvi na pravdo je (procesna) odločitev, s katero nepravdno sodišče udeležencem le določi vlogo tožeče in tožene stranke v pravdi, oblika pravnega varstva, to je zahtevka in tožbene podlage, pa je prepuščena na pravdo napoteni stranki.(1) V dispoziciji pritožnika je torej, za katero premoženje bo uveljavljal, da sodi v skupno premoženje. Če meni, da ga je nepravdno sodišče glede kakšnega premoženja zmotno napotilo na pravdo, v pravdi pač ne bo zahteval, naj sodišče ugotovi, da sodi v skupno premoženje. Slike bo moral v tožbenem zahtevku označiti tako, da bo razvidno za katero sliko gre, sicer bo tožba nepopolna. Zaradi zakonske domneve o enakih deležih zakoncev oziroma izvenzakonskih partnerjev (12. člen ZZZDR) na skupnem premoženju (59. člen ZZZDR), bo moral nasprotni udeleženec zatrjevani višji delež od polovičnega dokazovati v pravdi.

8. Odločitev prvostopenjskega sodišča o napotitvi na pravdo nasprotnega udeleženca, da bo dokazoval, katero premoženje sodi v skupno premoženje bivših izvenzakonskih partnerjev in da njemu pripada večji delež od polovičnega, je torej glede na ugotovljena dejstva, ki jih pritožba dejansko ne izpodbija, materialnopravno pravilna. Ker tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče prve stopnje ni zagrešilo, je pritožbeno sodišče pritožbo v tem delu zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep v točki IV. izreka ter v nespremenjenem (nečrtanem) delu točk III. in V. izreka (3. točka 365. člena ZPP).

9. Prav pa ima pritožba, da mora biti obravnava skupnega premoženja bivših zakonskih ali izvenzakonskih partnerjev enotna. Skupno premoženje je namreč skupnost vseh premoženjskih pravic bivših partnerjev, zato je treba v pravdi za ugotovitev skupnega premoženja zajeti vse premoženje, ki je bilo pridobljeno tekom trajanja zakonske ali izvenzakonske skupnosti z delom. Tudi deleži bivših partnerjev so enaki na celotnem skupnem premoženju. Zato je odločitev prvostopenjskega sodišča, da lahko nasprotni udeleženec pravdo, v kateri bo dokazoval, da ima večji delež od polovičnega tudi na tistem premoženju, za katerega predlagateljica trdi, da je skupno, sproži šele če in ko bo predlagateljica to dokazala, materialnopravno zmotna. Pritožbi je treba delno ugoditi in spremeniti izpodbijani sklep tako, da mora nasprotni udeleženec vse svoje zahtevke iz naslova skupnega premoženja uveljavljati s tožbo, ki jo mora vložiti v roku 30-tih dni. Pravna podlaga za ta del odločitve pritožbenega sodišča je 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 5. točko 358. člena ZPP.

Op. št. (1): Prim. npr. sodba VS RS II Ips 685/1996.