Jedro

Ker je pritožbo vložil pooblaščenec, ki ne izpolnjuje zakonsko določenih pogojev za zastopanje stranke v pritožbenem postopku pred višjim sodiščem, te pomanjkljivosti pa ni moč odpraviti z naknadno odobritvijo in povzetkom pritožbe s strani zakonitega zastopnika tožeče stranke po preteku pritožbenega roka, je potrebno pritožbo kot nedovoljeno zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča na Ptuju, opr. št. I 2003/02650 z dne 20.04.2004, v 1. in 3. točki izreka ter tožbeni zahtevek zavrnilo (točka I. izreka). Hkrati je še odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 8 dni od prejema te sodbe povrniti 324,86 EUR nastalih pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II. izreka).

Zoper navedeno sodbo se pravočasno po pooblaščencu pritožuje tožeča stranka iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je očitno pomotoma kot dokaz utemeljenosti svojega zahtevka predložila Pogodbo o opravljanju storitev upravljanja z dne 01.01.1994, čeprav je od 20.03.1998 (torej pred vložitvijo izvršilnega predloga) veljala nova pogodba, na podlagi katere je Stanovanjski sklad Republike Slovenije nanjo prenesel določena upravičenja, med drugim tudi za vlaganje tožb in izvršilnih predlogov. Ker torej sodba temelji na zmotno predloženi listini pritožbenemu sodišču predlaga, naj ob ugoditvi pritožbi izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno obravnavanje in odločanje sodišču prve stopnje.

Pritožba ni dovoljena.

Po določbi tretjega odstavka 87. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP je v (pritožbenem) postopku pred višjim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, ki ni oseba iz navedene določbe, jo sodišče kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89.člena ZPP).

Ob prejemu pritožbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je le-ta podpisana s strani pooblaščenca B. F., ki ni njen zakoniti zastopnik, v spisu pa zanj ni bilo ustreznega pooblastila, niti potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Ker je bilo sklepati, da pooblaščenec očitno ni odvetnik in je zato v skladu z določili 98. člena ZPP moč ti pomanjkljivosti odpraviti tudi v pritožbenem postopku, je vrnilo spis prvostopenjskemu sodišču, da to pomanjkljivost odpravi. Iz dopisa tožeče stranke z dne 26.02.2010 (list. št. 66 spisa) izhaja, da je sicer pooblastila B. F., vendar da slednji nima opravljenega pravniškega državnega izpita.

Pritožbeno sodišče na podlagi navedenega ugotavlja, da je pritožbo vložil pooblaščenec, ki ne izpolnjuje zakonsko določenih pogojev za zastopanje stranke v pritožbenem postopku pred višjim sodiščem, te pomanjkljivosti pa ni moč odpraviti z naknadno odobritvijo in povzetkom pritožbe s strani zakonitega zastopnika tožeče stranke po preteku pritožbenega roka, zaradi česar jo je potrebno kot nedovoljeno zavreči. Ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (prvi odstavek 343. člen ZPP) oz. sodnik poročevalec (346. člen ZPP), je tako zato skladno s 352. členom ZPP postopalo pritožbeno sodišče, ne da bi se ukvarjalo z vprašanjem njene (ne)utemeljenosti.