Jedro

Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

Zahteva zagovornika obdolženega E.P. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kopru je na predlog preiskovalnega sodnika s sklepom z dne 10.9.1999 podaljšal obdolženemu E.P. pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki 1. odstavka 201. člena še za mesec dni in sme trajati po tem sklepu najdlje do 11.10.1999. Višje sodišče v Kopru kot pritožbeno sodišče je s sklepom z dne 30.9.1999 pritožbo obdolženčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo.

Obdolženčev zagovornik je dne 12.10.1999 priporočeno po pošti na Okrožno sodišče v Kopru vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep Višjega sodišča v Kopru z dne 30.9.1999 zaradi kršitve določb ZKP, ki so vplivale na zakonitost sklepa in tudi zaradi kršitve postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in predlagal razveljavitev pobijanega sklepa in odpravo pripora. Zagovornik v zahtevi napada obstoj utemeljenega suma, da naj bi obdolženec storil očitano kaznivo dejanje in opozarja na napačne zaključke pritožbenega sodišča o tem, da naj bi bilo mamilo, ki je bilo obdolžencu zaseženo, zapakirano deloma v manjše PVC vrečice, kar je izmišljeno. Napačne ali celo namerno napačne navedbe policistov ob hišni preiskavi, ne smejo biti v škodo obdolžencu. Sicer pa pobijani sklep ne daje odgovora na tri povsem konkretne stvari: morale biti vsebovane že v prvostopnem sklepu o podaljšanju pripora, ko 1) niso ugotovljene in navedene konkretne okoliščine, ki utemeljujejo sklep, da obstaja realna nevarnost, da bi obdolženec ponovil določeno specifično kaznivo dejanje; 2) napraviti obrazložen sklep o tem, da bi bila zaradi nevarnosti ponovitve določenega kaznivega dejanja ogrožena varnosti ljudi 3) napraviti obrazložen sklep, da je varnost ljudi zaradi nevarnosti ponovitve določenega kaznivega dejanja ogrožena do te mere, da to odtehta poseg v obdolženčevo osebno svobodo; 4) pri odločanju o pritožbi presoditi tudi morebitne nove okoliščine na strani obtoženca in sicer, da že nekaj časa ne uživa niti nadomestkov mamila, ko je v priporu. Vsega tega pobijani sklep nima in je zato podana tudi kršitev ustavne zahteve po restriktivni razlagi ustavnih določb v tej smeri.

Vrhovna državna tožilka v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti navaja, da zahteva ni utemeljena, saj v izpodbijanem sklepu ni kršitev določb 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, zmotna ugotovitev dejanskega stanja, kolikor jo uveljavlja zagovornik, ne more biti razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da je s sodbo z dne 17.9.1999 zahtevo zagovornika obdolženega E.P. za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Kopru z dne 13.8.1999 zavrnilo kot neutemeljeno.

Vložnik zahteve ponavlja trditev v zvezi z obstojem utemeljenega suma očitanega kaznivega dejanja, da je bilo pri njem najdeno mamilo za njegovo osebno uporabo in ne obstoji noben resen podatek o tem, da bi komurkoli v letošnjem letu niti prej prodal mamilo. Napačne so tudi ugotovitve v sklepu pritožbenega sodišča o tem, da so bile pri hišni preiskavi pri obtožencu najdene PVC vrečice, v katere je bilo spakirano mamilo. Dejstvo je namreč, da se je nahajal del mamila na mizi, pripravljen za uporabo, preostali del pa se je nahajal v enem kosu. Na ta način vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ponovno uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi česar pa po izrecni določbi 2. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.

Kršitev 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP uveljavlja vložnik v zgoraj navedenih 4 točkah, ko našteva dolžnost sodišča glede vsebine razlogov napadenega sklepa pritožbenega sodišča in izostanek razlogov tudi v sklepu prvostopnega sodišča o podaljšanju pripora. Očitek izostanka razlogov o realni ponovitveni nevarnosti določenega specifičnega kaznivega dejanja v obrazložitvi obeh napadenih sklepov nima podlage. Ko pritožbeno sodišče zavrača pritožbeni očitek zagovornika o karšitvi 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, povzema dejanske ugotovitve prvostopnega sklepa o količini heroina, ki ga je hranil obdolženec, o prodaji manjše količine heroina A.E. dva dni pred priprtjem, o teku kazenskega postopka zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, o gmotnih razmerah obdolženca in njegovi zasvojenosti s heroinom in navedene okoliščine tudi ovrednoti, vključno z najdeno elektronsko tehtnico, vse kot podlago za ugotovljeno ponovitveno nevarnost v smeri istovrstnega kaznivega dejanja. Nadaljnji, deloma nepravilni povzetek rezultatov hišne preiskave v zvezi z embaliranjem mamila je neupošteven in ne more vplivati na pravilnost ocene o obstoju ponovitvene nevarnosti glede na ostale okoliščine. Prav nobenega dvoma ni, tudi da se zaključek o obstoju ponovitvene nevarnosti opira na postopek za istovrstno kaznivo dejanje, zaradi katerega je obdolženec v postopku. Prav tako je zadostno obrazložena konkretna nevarnost ogrožanja varnosti ljudi z naravo obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. Ogrožanje varnosti - zdravja ljudi z očitanim razpečavanjem - prometom s heroinom ob ugotovljeni ponovitveni nevarnosti vsekakor odtehta poseg v obdolženčevo osebno svobodo s podaljšanjem že odrejenega pripora, katerega zakonitost je bila preizkušena v zgoraj navedeni sodbi Vrhovnega sodišča. Tudi očitek izostanka ocene nove okoliščine, ki naj bi narekovala odpravo pripora - opustitev uživanja mamil in tudi nadomestkov zanje med trajanjem pripora - je v napadenem sklepu ocenjena z zadostnimi razlogi in je tako sam očitek protispisen. Tako sklep o podaljšanju pripora kot tudi sklep pritožbenega sodišča vsebujeta razloge v skladu z 2. odstavkom 202. člena ZKP, zato kršitev 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP ni podana.

Na podlagi ugotovitve, da ni podana kršitev določb kazenskega postopka, na katero se sklicuje vložnik v svoji zahtevi in v zvezi z očitkom neobstoja neutemeljenega suma, da naj bi obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, ko zahteva vložena zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zato je sodišče v skladu z določilom 425. člena ZKP zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno.