Jedro

Če je lokacijsko dovoljenje izdano v skladu z lokacijskim načrtom, ne more biti upoštevna trditev o nesprejemljivem soglasju KS, še posebej zato, ker to soglasje po veljavnih predpisih niti ni predvideno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka izdala investitorju javnemu komunalnemu podjetju lokacijsko dovoljenje za rekonstrukcijo toplarne na zemljišču parc. št. 854/3, 854/4 in 854/5 po lokacijskem načrtu, z datumom oktober 1992 in ki je bil sprejet z odlokom o lokacijskem načrtu plinovoda. Rekonstrukcija po lokacijskem dovoljenju obsega odstranitev obstoječih kotlov na premog, namestitev treh plinskih kotlov 2 x 20 MW in 1 X 10 MW, z ustrezno plinsko instalacijo, prizidek na južni strani obstoječe toplarne dimenzij 5,20 X 12,0 m, pritlične izvedbe, z delavniškimi prostori in izgradnjo jeklenega dimnika s 3 tuljavami, višine 25 m. V tožbi je navedeno, da so stanovalci postavili zahtevo po dovolj visokem dimniku na novogradnji toplarne. Te njihove zahteve krajevna skupnost ni upoštevala, ampak je kljub slabim izkušnjam ob izdajanju soglasij za pretekle gradnje, ki niso doprinesle k izboljšanju ozračja, dala soglasje za načrtovano rekonstrukcijo. Ker so tudi soglasja ostalih "soglasodajalcev" zelo načelna in površna, smiselno predlaga odpravo izdanega lokacijskega dovoljenja.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe. Poudarja, da je pridobila že ob izdelavi lokacijskega načrta pred izdajo lokacijskega dovoljenja vsa potrebna soglasja pristojnih organov in organizacij, izdelana pa je bila tudi ekološko požarnovarstvena študija. Pripombe Iniciativnega odbora lastnikov stanovanj, ki se nanašajo na višino dimnika in ki jih sedaj povzema v tožbi tožnik, so bile že ustrezno in strokovno obravnavane pri sprejemanju lokacijskega načrta in je bilo že takrat ugotovljeno, da so neutemeljene. Zato predlaga, da sodišče tožnikovo tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V 1. odstavku 54. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90 - ZUN) je določeno, da se lokacijsko dovoljenje za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt, izda v skladu s pogoji, ki jih določa ta načrt. Zato je tožena stranka v izpodbijanem lokacijskem dovoljenju glede zahteve po dovolj visokem dimniku pravilno upoštevala določbe odloka o lokacijskem načrtu plinovoda, skladišča in polnilnice ter rekonstrukcije toplarne (Uradni vestnik Zasavja, št. 25/92 - odlok), saj je v 15. členu citiranega odloka določeno, da je za odvod dimnih plinov s plinskih kotlov predvidena izgradnja novega jeklenega dimnika, zasnovanega kot snop treh dimničnih tuljav dimenzij 2 x 1300 in 1000 mm in visokega 25.0 m. Ker je bila višina dimnika kot tehnična rešitev predvidene gradnje preverjena v postopku pred sprejemom lokacijskega načrta, poleg tega pa soglasje krajevne skupnosti v lokacijskem postopku po veljavnih predpisih niti ni predvideno, ni upravičen očitek tožnika, da krajevna skupnost pri izdaji svojega soglasja ni dovolj upoštevala zahtev stanovalcev. Pred izdajo spornega lokacijskega dovoljenja je tožena stranka pridobila vsa potrebna in predpisana soglasja, dovoljenje je bilo izdano v skladu s sprejetim lokacijskim načrtom, zato sodišče meni, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.

Zaradi povedanega je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).