Jedro

Če delniška družba delnic (delnice so vrednostni papir - prvi odstavek 174. člena ZGD-1) še ni izdala, se vinkulacija po ZGD-1 (členi od 237-240) ne uporablja. V tem primeru se korporacijske pravice delničarjev, ki niso inkorporirane v vrednostnem papirju, prenašajo po pravilih o odstopu terjatve s pogodbo (cesija, - členi od 417 do 426 Obligacijskega zakonika - OZ).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni tožbeni zahtevek in podrejeni tožbeni zahtevek.

Zoper to sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka po svoji pooblaščenki in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo razveljavi oz. jo spremeni tako, da ugodi primarnemu zahtevku tožeče stranke. V pritožbi opozarja, da je sodba sodišča prve stopnje sama s seboj v nasprotju. Po eni strani je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, pri čemer je navajalo, da je tudi pri cesiji potrebno soglasje po 237. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), po drugi strani pa je zavrnilo podrejeni tožbeni zahtevek z obrazložitvijo, da če gre za prenos pravic iz delnic, ki še niso bile izdane, ni potrebno dovoljenje družbe za prenos delnic.

Tožena stranka je po svojem pooblaščencu podala odgovor na pritožbo tožeče stranke in v tej zvezi opozorila sodišče, da je bilo o tožbenem zahtevku že pravnomočno odločeno v zadevi Pg 1. Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

Edina zakonsko dopustna omejitev prenosljivosti delnic, ki je možna samo pri imenskih delnicah, je vinkulacija delnic: v statutu delniške družbe je lahko določeno, da je za prenos delnic potrebno dovoljenje družbe (drugi odstavek 236. člena ZGD-1). Če pa delniška družba delnic (delnice so vrednostni papir - prvi odstavek 174. člena ZGD-1) še ni izdala, se vinkulacija po ZGD-1 (členi od 237-240) ne uporablja. V tem primeru se korporacijske pravice delničarjev, ki niso inkorporirane v vrednostnem papirju, prenašajo po pravilih o odstopu terjatve s pogodbo (cesija - členi od 417 do 426 Obligacijskega zakonika - OZ).

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe na enem mestu (glede zavrnitve primarnega zahtevka) navedlo, da vinkulacija (določba 237. člena ZGD-1) velja tudi v primeru, ko se pravice iz delnic prenašajo s cesijo, na drugem mestu (zavrnitev podrejenega zahtevka) pa je zavzelo stališče, da pri prenosu delnic tožene stranke ni zakonske osnove za pridobitev dovoljenja družbe, saj pravila o odstopu terjatev s pogodbo (kot se sporne delnice lahko prenašajo) izdaje takšnega dovoljenja ne predvidevajo. Iz tega razloga tožeča stranka v pritožbi pravilno opozarja, da ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti (razlogi sodbe so nejasni in med seboj v nasprotju), zaradi katerih se je ne more preizkusiti. Podana je torej absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), spričo česar je moralo pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje omenjeno procesno pomanjkljivost odpraviti, pri čemer pa naj bo v okviru presoje primarnega tožbenega zahtevka posebej pozorno na določbo tretjega odstavka 318. člena ZPP. Če namreč tožena stranka na tožbo ne odgovori, iz dejstev, ki so navedena v tožbi (tožena stranka delnic v nematerializirani obliki še ni izdala, zahtevek pa se glasi na dolžnost vpisa določenega števila delnic - ne pa korporacijskih pravic iz še ne izdanih delnic - v delniško knjigo tožene stranke na ime tožeče stranke), pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), sodišče tožeči stranki s sklepom določi rok za odpravo (odpravljive) nesklepčnosti tožbe. Če tožeča stranka v tem roku tožbe ustrezno ne popravi, sodišče tožbeni zahtevek zavrne. Glede na odgovor tožene stranke na pritožbo, pa naj bo sodišče prve stopnje pozorno tudi na procesno predpostavko pravnomočno razsojene stvari, zlasti v tistem delu primarnega tožbenega zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev, da se 10. člen statuta tožene stranke ne uporablja do izdaje delnic in da za prenos delnic do takrat ni potrebno dovoljenje družbe.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.