Jedro

Toženec je pravico do posesti pridobil na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, kar predstavlja originaren način pridobitve. Zato je toženčev ugovor petitorium absorbet possessorium v predmetnem posestnem sporu utemeljen.

Četudi je bila protipravnost motenja podana v času vložitve tožbe, pa ob zaključku obravnavanja pred sodiščem prve stopnje ta ni bila več podana, saj je toženec pridobil pravico do posesti na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe. Sodišče o utemeljenosti zahtevka odloča glede na odločilna dejstva, nastala do konca obravnavanja pred sodiščem prve stopnje in če zahtevek ob koncu obravnavanja ni več utemeljen, ga zavrne, ne glede na to, ali je bil utemeljen v času vložitve tožbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kranju (v nadaljevanju sodišče) je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja na način, da mu toženec izroči vse ključe zamenjanih ključavnic, sporoči morebitna gesla oz. šifre za deaktivacijo alarmnega sistema, zapusti prostore v hiši na naslovu A. 19, B., ter mu omogoči nemoten dostop do teh prostorov, uporabo opreme in sredstev, ki se v njih nahajajo. Zavrnjen je bil tudi prepovedni zahtevek - da bi toženec s takšnimi ali podobnimi motilnimi ravnanji posegal v tožnikovo posest na prej navedeni nepremičnini (I. točka izreka). Sodišče je odločilo, da je tožnik dolžan tožencu povrniti stroške postopka, o njihovi višini bo odločeno s posebnim sklepom (II. točka izreka).

2. Tožnik odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo. V njej uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku; podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožnik poudarja, da je ključna le ugotovitev o obstoju motenja posesti. Zato bi moralo sodišče zahtevku ugoditi. Očita mu, da ni navedlo zakonske določbe, ki bi izključevala protipravnost motenja. Sodišče v motenjskih pravdah upošteva zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Ugotoviti mora, kdo je bil zadnji posestnik stvari in ali je bila posest sploh motena oz. odvzeta. Pri tem pa se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika. Stališče izpodbijane sodbe, da ima v posestni pravdi prednost pravica do posesti, ne pa zadnje stanje posesti, je arbitrarno.

4. Toženec v odgovoru na pritožbo pritrjuje odločitvi sodišča in poudarja, da tožbeni zahtevek zaradi pomanjkanja ekonomskega interesa ni več utemeljen. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožba pravilno izpostavlja, da daje sodišče v postopkih zaradi motenja posesti varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika (prvi odstavek 33. člena Stavarnopravnega zakonika - SPZ).

7. Med pravdnima strankama ni sporno, da se je motilno dejanje zgodilo 1. 7. 2022 in da je do tega dne tožnik na objektu izvrševal posest na način, da ga je preko portala Booking oddajal turistom. Sodišče je ugotovilo, da je bil sporni objekt v stečajnem postopku prodan tožencu. Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu (tožencu) je bil izdan 14. 6. 2022. Stečajna dolžnica C. C. je bila dolžna nepremičnino izročiti tožencu do 31. 8. 2022. Tem ugotovitvam pritožba ne nasprotuje. Zato se postavlja vprašanje, ali je bil ob tako ugotovljenem dejanskem stanju zahtevek utemeljeno zavrnjen.

8. Toženec je kupil nepremičnino na javni dražbi in je pravico do posesti pridobil na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Ta je postal izvršljiv 31. 8. 2022. Toženec se je v pravdi skliceval na ugovor _petitorium absorbet possessorium_. Gre za ugovor toženca, da je med pravdo pridobil pravico do posesti na predmetni nepremičnini. Ugovor je upošteven le, če je tisti, ki je posest motil, pridobil pravico do posesti na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe. Pravilo se glede na ustaljeno sodno prakso lahko uporabi, če je prišlo do petitorne rešitve spora med trajanjem posestne pravde ali neposredno pred njenim začetkom1. 9. Toženec je pravico do posesti pridobil na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, kar predstavlja originaren način pridobitve. Zato je toženčev ugovor _petitorium absorbet possessorium_ v predmetnem posestnem sporu utemeljen. Sodišče je materialno pravo pravilno uporabilo glede na okoliščine konkretnega primera. Te pritrjujejo zaključku, da ni več mogoče govoriti o protipravnem motenju posesti. Sodišče res ni izrecno navedlo pravne podlage, ki izključuje protipravnost motenja, kar pa na pravilnost in zakonitost odločbe nima nikakršnega vpliva. Jasno je navedlo razloge, ki utemeljujejo uporabo pravila _petitorium absorbet possessorium_. Tega (sicer) izrecno ne ureja nobena zakonska določba. Vendar ima svoje mesto v sodni praksi in je v celoti podprto v pravni teoriji2. Četudi je bila protipravnost motenja podana v času vložitve tožbe, pa ob zaključku obravnavanja pred sodiščem prve stopnje ta ni bila več podana, saj je toženec pridobil pravico do posesti na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe. Sodišče o utemeljenosti zahtevka odloča glede na odločilna dejstva, nastala do konca obravnavanja pred sodiščem prve stopnje in če zahtevek ob koncu obravnavanja ni več utemeljen, ga zavrne, ne glede na to, ali je bil utemeljen v času vložitve tožbe3. 10. Sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo kršitev določb postopka. Teh pritožba niti ne konkretizira, ugotovljene pa tudi niso bile kršitve, na katere pritožbeno sodišče - v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP - pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča (2. točka 365. člena ZPP).

11. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen. Toženčev odgovor na pritožbo ni v bistvenem prispeval k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato stroške, ki so mu nastali z njim, nosi toženec sam (154., 155. in 165. člen ZPP).

1 Primerjaj VSL sklep II Cp 666/2019, VSC sklep Cp 18/2017, VSL sklep II Cp 4422/2009, II Cp 1432/2008 in drugi. 2 Primerjaj Juhart M. in drugi v Stvarnopravni zakonik s komentarjem, komentar k 33. členu. 3 Primerjaj VSL sklep II Cp 1432/2008.