Jedro

Podatki registra kmetijskih gospodarstev, na katerega se sklicujeta upravna organa obeh stopenj, ne izkazujejo vedno resničnega dejanskega stanja. Ker javni razpis kot pogoj za dodelitev nepovratnih sredstev določa prvi lastniški prevzem kmetije v celoti, mora upravni organ, če ugotovi neskladje med podatki po registru kmetijskih gospodarstev in po stanju v zemljiški knjigi, ugotoviti resnično dejansko stanje. To pomeni, da mora dati stranki možnost izjave ter upoštevati podatke o lastništvu nepremičnin, ki predstavljajo kmetijo in izhajajo iz zemljiške knjige, saj je le-ta, javna knjiga, ki izkazuje lastništvo nepremičnin. Če se ugotovi, da je prevzemnik lastniško prevzel vse nepremičnine, ki tvorijo kmetijo in so bile pred prevzemom na podlagi podatkov zemljiške knjige v lasti prenosnika kmetije, je tako ta pogoj javnega razpisa izpolnjen.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33114-617/2009 z dne 28. 9. 2010 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ zavrnil vlogo tožnika za dodelitev nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep – Pomoč mladim prevzemnikom kmetij. V obrazložitvi navaja, da je tožnik 6. 8. 2010 vložil popolno vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje iz ukrepa – Pomoč mladim prevzemnikom kmetij, ki so bila razpisana z Javnim razpisom, objavljenim v Uradnem listu RS št. 63/2009 (v nadaljevanju: Javni razpis). Sredstva iz navedenega ukrepa se odobrijo stranki po postopku in pod pogoji, kot so navedeni v Uredbi o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 73/2008 in 17/2009, v nadaljevanju: Uredba) ter v Javnem razpisu. Navaja, da je bilo pri obravnavi tožnikove vloge na podlagi predložene dokumentacije ugotovljeno, da ne izpolnjuje vseh pogojev oziroma kriterijev, določenih v Uredbi in Javnem razpisu.

Pritožbeni organ je z odločbo druge stopnje tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnil. V obrazložitvi citira 10. člen, 3. točko prvega odstavka 13. člena in 83. člen Uredbe, ter 3., 4., 5. in 6. točko IV. dela Javnega razpisa, ki nosi naslov Pogoji za dodelitev sredstev in zaključuje, da je bilo pri obravnavi tožnikove vloge na podlagi predložene dokumentacije ugotovljeno, da tožnik ne izpolnjuje vseh pogojev oziroma kriterijev, določenih v Uredbi in Javnem razpisu, in sicer, da mora biti ob vložitvi vloge prevzeta celotna kmetija. Ker je dedinja z darilno pogodbo prejela več kot 0,5 ha primerljivih kmetijskih površin, vloga ne izpolnjuje zgoraj navedenega pogoja. Iz zemljiško knjižnih izpiskov je namreč razvidno, da je tožnikova sestra A.A. od B.B. (prenosnice) 12. 5. 2010 na podlagi darilne pogodbe z dne 6. 4. 2010 pridobila lastninsko pravico na nepremičnini parc. št. 1428/1, vl. št. 751 k.o. …. Uredba in Javni razpis pa določata, da mora biti ob predložitvi vloge prevzeta celotna kmetija, vključno s funkcionalnimi gospodarskimi poslopji, zemljišči, stroji in stanovanjskimi površinami s strani vlagatelja oziroma njegovega zakonca iz naslova zakonske ali izvenzakonske zveze. Prenosnik ima možnost, da iz prevzema izključi zemljišča v velikosti do 0,5 ha primerljivih kmetijskih površin, ki jih lahko zadrži zase, ali pa se uporabijo za izplačilo dedičev, ob upoštevanju pogojev, da mora kmetijsko gospodarstvo tudi po odpisu takih kmetijskih zemljišč izpolnjevati pogoj glede najmanjšega obsega primerljivih kmetijskih površin v lasti ali imeti v stalni reji ali lasti določeno število živali. Drugostopni organ ugotavlja, da tožnik ob predložitvi vloge ni prevzel celotne kmetije, saj so bila iz prevzema izključena zemljišča, katerih lastnica je bila ob predložitvi vloge A.A., skupaj v velikosti več kot 0,5 ha primerljivih kmetijskih površin. V zvezi s pritožbenimi ugovori citira prvi odstavek 4. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju: ZKme-1) ter 4. točko prvega odstavka 2. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: Pravilnik), ki določa, da je KMG-MID enolična in neponovljiva ID številka kmetijskega gospodarstva, kar pomeni, da tožnik ni prevzel celotne kmetije, saj ni prevzel vseh zemljišč, vpisanih pod KMG-MID 100363522, katerega je prevzel. Prenosnica je namreč njegovi sestri z darilno pogodbo prenesla zemljišče v velikosti več kot 0,50 ha primerljivih kmetijskih površin, ki je kot del kmetije vpisano pod zgoraj navedeno KMG-MID in tako del kmetije, ki se prenaša. Drugostopni organ pa še dodaja, da čas, ko je prenosnica prenesla zemljišče parc. št. 1428/1 k.o. … na tožnikovo sestro, ni relevanten, saj je tožnik dolžan prevzeti celotno kmetijo, kar pomeni vsa zemljišča, ki jih je imela prenosnica, vpisana pod KMG-MID. Iz prevzema je lahko izključenih do 0,5 ha primerljivih kmetijskih površin, kar pa je bilo v konkretnem primeru preseženo.

Tožnik v tožbi navaja, da iz razpisnih pogojev ne izhaja prepoved, da prenosnik ne sme razlagati s svojim premoženjem v določenem času pred predajo kmetije. Predpisana je le obveznost, da preda celotno kmetijo. Ta pojem pa tožnik razume kot prenos vsega premoženja, ki ga prenosnik ima glede na stanje v zemljiški knjigi. Meni, da ni mogoče tolmačenje, da tisti lastniki kmetij, ki bodo v prihodnosti predali celotna kmetijska gospodarstva mlajšim, ne smejo izvrševati pravnih poslov prenosa lastninske pravice. Takšno tolmačenje bi bilo neustavno in nezakonito, saj pretirano posega v lastninsko pravico posameznika. Navaja, da je s pogodbo o preužitku z dne 19. 5. 2010 kot prevzemnik od prenosnika prevzel vsa zemljišča, ki so bila glede na podatke zemljiške knjige njegova last. To pomeni, da je prevzel celotno kmetijo. Upravni organ je v obrazložitvi odločbi tolmačil pojem celotne kmetije na način, da je določil, da celotno kmetijo predstavlja vse, kar je vpisano pod KMG – MID številko, vendar pa po njegovem mnenju takšno tolmačenje ni pravilno, saj ima večina kmetijskih gospodarstev v lasti kmetijske površine, ki niso vpisane pod KMG – MID gospodarstva, ker tudi nimajo zarisane grafične enote rabe (GERK). Gre predvsem za zemljišča manjše velikosti, zemljišča, ki so deloma zaraščena, gozdna zemljišča, stavbna zemljišča. Pri njihovi kmetiji npr. zemljišči parc. št. 1897/121 k.o. … in 1732/99 k.o. …, nista vpisani pod KMG – MID številko. Prav tako npr. del zemljišča parc. št. 863, 864, 865 vse k.o. …, niso vpisana pod njihovo KMG – MID številko, saj gre za zarasti, ki so izrisane iz GERK-ov. Vsa opredeljena zemljišča pa so glede na podatke zemljiške knjige zagotovo del kmetije. Iz tega izhaja, da celotno kmetijo predstavljajo vse nepremičnine, ki so v zemljiški knjigi vpisane kot last prenosnika in nikakor ne zemljišča, ki so vpisane pod KMG – MID kmetijskega gospodarstva. Tako po njegovem mnenju prvostopni organ ni ugotovil pravilnega dejanskega stanja in posledično je tudi napačno uporabil materialne predpise. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter ugotovi, da je upravičen do nepovratnih sredstev po Programu razvoja podeželja, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada – ukrep Pomoč mladim prevzemnikom kmetij.

Tožena stranka v izpodbijani odločbi prereka tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi drugostopne odločbe in v obrazložitvi odločbe prve stopnje ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Izpostavlja pa še, da gre na parceli št. 1428/1 k.o. … za kmetijsko zemljišče, ki je bilo kot zemljišče v lasti prenosnice in v uporabi kmetijskega gospodarstva vpisano pod KMG – MID prenosnice, ki ga je prevzel tožnik. Navedeno zemljišče je v uporabi kmetijskega gospodarstva tožnika, lastnica pa je dedinja A.A., kar pomeni, da je prišlo do drobljenja lastništva kmetije, kar pa ni v skladu z namenom Javnega razpisa.

V pripravljalni vlogi z dne 9. 1. 2012 tožnik odgovarja na odgovor na tožbo, in sicer meni, da je namen Javnega razpisa v predaji kmetijskega gospodarstva mlajši generaciji, ki bo poskrbela za nadaljnji razvoj kmetije s konkretnim poslovnim načrtom. S takim namenom je bila prevzeta tudi konkretna kmetija, zato ga čudi dejstvo, da je upravni organ izigral namen razpisa. Ponovno poudarja, da iz razpisnih pogojev ne izhaja prepoved, ki bi prenosnika omejevala v njegovih lastninskopravnih upravičenjih v obdobju pred predajo kmetije. Glede na to, da je bilo razpolaganje z enim zemljiščem izvedeno pred idejo o predaji celotne kmetije in glede na to, da Javni razpis te pravice prenosnika ne omejuje, tožnik meni, da velikosti predanega zemljišča sploh ni treba ugotavljati. Prepričan je, da je v celoti izpolnil razpisne pogoje in sledil namenu razpisa.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali tožnik izpolnjuje pogoje po Javnem razpisu in Uredbi za pridobitev sredstev iz naslova ukrepa Pomoč mladim prevzemnikom kmetij, in sicer je sporno izpolnjevanje pogoja po 3.C točki IV. dela Javnega razpisa, ki določa, da mora vlagatelj prvič lastniško prevzeti kmetijo v celoti. Med strankama pa ni spora o tem, da je tožnik popolno vlogo po tem Javnem razpisu vložil 6. 8. 2010, da je njegova sestra A.A. od prenosnice B.B. 12. 5. 2010 na podlagi darilne pogodbe, sklenjene 6. 4. 2010, pridobila lastninsko pravico na parc. št. 1428/1 k.o. … ter da je bilo navedeno zemljišče tudi še ob vložitvi tožnikove vloge po predmetnem Javnem razpisu vpisano v registru kmetijskih gospodarstev pod KMG-MID številko kmetijskega gospodarstva, ki ga je, prav tako nesporno, prevzel tožnik na podlagi pogodbe o preužitku z dne 19. 5. 2010. Glede na to, da je po določbi prvega odstavka 1. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, pri čemer je v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 13. člena tega zakona lastninska pravica stvarna pravica na nepremičninah, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, se sodišče strinja s stališčem tožnika, da lastništvo nepremičnin izkazuje zemljiška knjiga. Po presoji sodišča namreč podatki registra kmetijskih gospodarstev, na katerega se sklicujeta upravna organa obeh stopenj, ne izkazujejo vedno resničnega dejanskega stanja. Ker Javni razpis kot pogoj za dodelitev nepovratnih sredstev določa prvi lastniški prevzem kmetije v celoti, mora upravni organ, če ugotovi neskladje med podatki po registru kmetijskih gospodarstev in po stanju v zemljiški knjigi, ugotoviti resnično dejansko stanje. To pomeni, da mora dati stranki možnost izjave ter upoštevati podatke o lastništvu nepremičnin, ki predstavljajo kmetijo in izhajajo iz zemljiške knjige, saj je le-ta, kot že povedano, javna knjiga, ki izkazuje lastništvo nepremičnin. Če se ugotovi, da je prevzemnik lastniško prevzel vse nepremičnine, ki tvorijo kmetijo in so bile pred prevzemom na podlagi podatkov zemljiške knjige v lasti prenosnika kmetije (upoštevaje pri tem morebitno dopustno izključitev zemljišč), je tako po presoji sodišča ta pogoj Javnega razpisa izpolnjen.

Ker je sodišče ugotovilo, da je upravni organ zaradi nepravilne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovil dejansko stanje, je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral upoštevati pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ter ugotoviti, ali je tožnik na podlagi pogodbe o preužitku z dne 19. 5. 2010 prevzel vse nepremičnine, ki predstavljajo sporno kmetijo in so bile takrat po podatkih zemljiške knjige v lasti prenosnice.