Jedro

Pritožba neupravičeno enači strokovno napako s pričakovanim tveganjem pri tovrstnih operativnih posegih.

Toženka je, kot pravilno ugotavlja izpodbijana sodba, ustrezno izpolnila svojo pojasnilno dolžnost. Tožnica je prejela obširno pisno pojasnilo v svojem jeziku, na voljo pa je imela tudi dovolj časa pred posegom, da je to pojasnilo preučila in podala informirano privolitev v obravnavane medicinske posege. Kdo ji je pisno pojasnilo izročil, ni bistveno. Pritožbena trditev, da tožnica ni imela možnosti za osebni posvet z operaterjem, ni utemeljena. Tožnica ni dokazala, da je takšen posvet sploh zahtevala, niti ne navaja, kaj je želela operaterja še vprašati. Končno tožnica v pritožbi niti ne trdi, da se posegu pri toženki ne bi podvrgla, če bi ji bila znana tveganja, ki so se v zvezi s tem posegom nazadnje uresničila. Prav od pacienta je namreč odvisno, kako podrobno bo dano pojasnilo pred posegom in od poznavanja katerih dejstev bo odvisna njegova privolitev; razumljivo pa je, da morajo biti pričakovanja pacienta razvidna tudi navzven.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti 653,31 EUR stroškov pritožbenega postopka, v petnajstih dneh, od tedaj dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožnica je po delnem umiku tožbe zahtevala od toženke plačilo 29.200,00 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 5. 2018 dalje. Sodišče prve stopnje je njen tožbeni zahtevek zavrnilo, v plačilo pa ji je naložilo toženkine pravdne stroške, za katere je napovedalo, da jih bo odmerilo s posebnim sklepom.

2. Tožnica v pritožbi uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da izvedenec nedvoumnih odgovorov na ključna vprašanja ni podal. Toženka medicinske dokumentacije namenoma ni predložila. Ker ni zapisa konzultacije med operaterjem in tožnico pred operativnim posegom, ni jasno, kakšen je bil dogovor med pravdnima strankama, posledično pa ni mogoče ugotoviti, ali je toženka sploh izpolnila svojo pogodbeno obveznost. Tožnica vztraja, da operater ni dosegel konkretnega rezultata, ki je bil med pravdnima strankama soglasno dogovorjen. Poleg tega tožnici ni pojasnil, da so pri tem možna tako velika odstopanja kot v tožničinem primeru. Toženka pri operaciji dojk in nadlahti ni dosegla pričakovanega in dogovorjenega rezultata, zato je odškodninsko odgovorna. Tudi izvedenec je navedel, da ne gre za pričakovani rezultat opravljenih korekcij, saj je bila operacija nadlahti le delno uspešna, operacija dojk pa neuspešna, zato je protislovno njegovo mnenje, ki mu je sodišče prve stopnje nekritično sledilo, da naj bi bili opravljeni operativni posegi strokovni in brez napak. Operater je tožnici zagotovil, da je želene rezultate mogoče doseči, vendar rezultati izvedenih posegov odstopajo od dogovorjenih. Toženka torej svoje pogodbene obveznosti ni izpolnila. Sodišče je v celoti sledilo zgolj izpovedi priče A. A., ni pa pojasnilo, zakaj ni sledilo izpovedi tožnice, kako časovno kratek in vsebinsko osiromašen je bil njun edini sestanek pred posegom. Tudi do dejstva, da toženka ni predložila zapisa konzultacije, se sodišče ni opredelilo. Operater tožnici ni omogočil, da bi se neposredno pri njem seznanila z vsemi potrebnimi informacijami. Pojasnilnega obrazca ji ni izročil operater, prav tako ji ni bila dana možnost, da bi z operaterjem opravila osebni posvet, zato je toženka kršila tudi pojasnilno dolžnost. 3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in obrazloženo nasprotuje pritožbenim trditvam.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijana sodba ni obremenjena očitanimi absolutnimi bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče prve stopnje je svojo odločitev ustrezno, torej izčrpno, jasno in razumljivo obrazložilo, tako da je sodbo vsekakor mogoče preizkusiti. Tudi vsebino izvedenih dokazov je v sodbi korektno povzelo. Tožničino nezadovoljstvo z dokazno oceno in izidom dokazovanja ni dovolj za očitek procesne kršitve. Sicer pa je dokazna ocena, na katero je sodišče prve stopnje oprlo svojo presojo, skladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, torej celovita, vestna in analitično – sintetična. Drugačni pritožbeni pomisleki niso utemeljeni. Sodišče nobene bistvene dejanske okoliščine in dokaza ni spregledalo, nobenemu dokazu pa tudi ni dalo neupravičene prednosti pred drugim. Tako ni prišlo niti do kršitve pravice do obravnavanja v postopku, na katero neopredeljeno meri pritožba. Tudi uradoma upoštevnih procesnih kršitev v postopku na prvi stopnji ni bilo.

6. Pritožbeni pomisleki glede pravilne ugotovitve dejanskega stanja niso utemeljeni. Mnenje izvedenca medicinske stroke je v resnici jasno in brez zatrjevanih nasprotij. Pritožba neupravičeno enači strokovno napako s pričakovanim tveganjem pri tovrstnih operativnih posegih. Izvedenec je ustrezno pojasnil razliko med njima in različne vzroke, ki lahko vplivajo na končni rezultat posega. Vprašanje, kakšen dogovor sta pravdni stranki sklenili glede pričakovanega rezultata posega, je pravne narave, zato mora nanj odgovoriti sodišče in ne izvedenec. Na vsa ostala vprašanja sodišča in na pripombe pravdnih strank k njegovemu mnenju pa je izvedenec celovito in prepričljivo odgovoril. Pritožbeni očitek o domnevni pristranskosti izvedenca je brez podlage, sicer pa tožnica izločitve izvedenca ni zahtevala. Tudi ponovitve dokazovanja z drugim izvedencem ni predlagala. Dejstvo, da toženkin operater A. A. ne razpolaga z zapisom o posvetu, ki ga je opravil s tožnico pred posegom, ni odločilno, saj ga je sodišče o vsebini tega posveta zaslišalo kot pričo. Trditve, da je v zdravstveni dokumentaciji, ki jo je toženka posredovala sodišču, manjkalo še kaj, pa tožnica ni konkretizirala. Neutemeljena je pritožbena trditev, da je sodišče pri presoji dokazov premajhno težo pripisalo tožničini izpovedi. Tožnica glede zatrjevanega dogovora o pričakovanih konkretnih rezultatih operativnega posega ni izpovedala ničesar. Upoštevaje pritožbeno trditev o "časovno kratkem in vsebinsko osiromašenem" sestanku z operaterjem pred posegom, se zdi tožničina trditev o tem, da naj bi se z operaterjem dogovorila o natančnem poteku posameznih rezov, povsem neprepričljiva. Enako velja za pritožbeno trditev, da ji je operater zagotovil, da je "želene rezultate" mogoče doseči. Pritožba niti ne pove, kakšni naj bi bili konkretni želeni rezultati, za katere očita toženki, da jih z operativnim posegom ni dosegla.

7. Tožničina zunanjost je bila z operativnim posegom v estetskem pogledu brez dvoma občutno izboljšana. Odstopanja (potek brazgotine na nadlahti in povešenost dojk), ki jih izpostavlja pritožba, pa niso posledica morebitne strokovne napake pri izvedbi posega, ampak pričakovano tveganje, zlasti glede na okoliščine konkretnega primera (predhodni operativni poseg, kvaliteta kože, predhodno masivno znižanje telesne teže), kot je tožnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

8. Za presojo odškodninske odgovornosti je lahko relevanten le objektivno pričakovani izid tovrstnega posega, pod predpostavko, da je bila tožnica vnaprej opozorjena na pričakovana tveganja pri tovrstnem posegu. Izvedenec je potrdil, da je operater odvečno kožo na nadlahti pravilno odrezal na notranji strani, tako da je sedanja lega sporne brazgotine posledica nepravilnega brazgotinjenja, na katerega pa ni mogoče vplivati. Tožnica ne trdi, da prsna vsadka pri posegu nista bila vstavljena simetrično; za poznejše zategovanje kože v času okrevanja pa operater ne more odgovarjati. Kot pravilno izpostavlja toženka, gre za vzrok, ki ne izvira iz toženkine sfere. Po mnenju izvedenca popolne simetričnosti niti ni mogoče zagotoviti; stanje se po tovrstnih korekcijah spreminja, predvsem pa je odstopanja, ki motijo tožnico, mogoče odpraviti z novim posegom. Na možnost, da bo takšen poseg potreben, je bila tožnica predhodno opozorjena.

9. Tudi sicer je toženka, kot pravilno ugotavlja izpodbijana sodba, ustrezno izpolnila svojo pojasnilno dolžnost. Tožnica je prejela obširno pisno pojasnilo v svojem jeziku, na voljo pa je imela tudi dovolj časa pred posegom, da je to pojasnilo preučila in podala informirano privolitev v obravnavane medicinske posege. Kdo ji je pisno pojasnilo izročil, ni bistveno. Pritožbena trditev, da tožnica ni imela možnosti za osebni posvet z operaterjem, ni utemeljena. Tožnica ni dokazala, da je takšen posvet sploh zahtevala, niti ne navaja, kaj je želela operaterja še vprašati. Končno tožnica v pritožbi niti ne trdi, da se posegu pri toženki ne bi podvrgla, če bi ji bila znana tveganja, ki so se v zvezi s tem posegom nazadnje uresničila. Prav od pacienta je namreč odvisno, kako podrobno bo dano pojasnilo pred posegom in od poznavanja katerih dejstev bo odvisna njegova privolitev; razumljivo pa je, da morajo biti pričakovanja pacienta razvidna tudi navzven.1

10. Po navedenem je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zaključilo, da toženkina odškodninska odgovornost v obravnavanem primeru ni podana. Operativni posegi pri tožnici so bili namreč izvedeni lege artis, brez strokovnih napak in ob izpolnjeni pojasnilni dolžnosti.

11. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

12. Tožnica je s pritožbo propadla, zato do povračila svojih pritožbenih stroškov ni upravičena, povrniti pa mora toženkine stroške za odgovor na pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Sodišče jih je odmerilo v skladu z veljavno odvetniško tarifo. Skupaj znašajo 653,31 EUR, obsegajo pa nagrado za sestavo odgovora (875 točk – tar. št. 22/1), 2 % materialnih izdatkov in 22 % DDV. Če bo tožnica s plačilom zamujala, bo toženki po poteku izpolnitvenega roka od navedenega zneska dolgovala še zakonske zamudne obresti.

1 Klemen Pohar, Pojasnilna dolžnost zdravnika: Obseg pojasnila o tveganjih, Podjetje in delo 2013, št. 1, stran 151 in 152