Jedro

Vračilo preveč ali neupravičeno odmerjenega davka je ena izmed pojavnih oblik neupravičene pridobitve, ki jo kot lex specialis v razmerju do Obligacijskega zakonika posebej urejajo davčni predpisi, v konkretnem primeru ZDavP-2, kot splošni institut davčnega prava, torej kot samostojno upravno zadevo. Odločanje o tem je pridržano organom, ki odločajo na matičnem področju, to je davčnim organom, ki pri tem uporabljajo zakon, ki ureja davčni postopek oziroma splošni upravni postopek. Ker je tožeča stranka vtoževala vračilo davka, kar kot obliko neupravičene obogatitve specialno ureja davčni predpis in za odločanje v tovrstnih zadevah določa pristojnost davčnih organov, ne gre za civilnopravno razmerje po 1. členu ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se v I. točki izreka razveljavi in se razveljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 63518/2011 z dne 16. 5. 2011 tudi v 1. in 3. odstavku izreka ter se tožba zavrže. II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka v višini 1.117,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 63518/2011 z dne 16. 5. 2011 v 1. odstavku izreka glede glavnice v znesku 8.012,92 EUR in glede zakonskih zamudnih obresti od navedenega zneska glavnice od 10. 2. 2011 dalje in v celoti v 3. odstavku izreka glede stroškov upnika, razveljavilo pa je navedeni sklep o izvršbi v 1. odstavku izreka glede glavnice v znesku 37,45 EUR in glede zakonskih zamudnih obresti od zneska glavnice 8.050,47 EUR za obdobje od 31. 1. 2011 do 9. 2. 2011 ter glede zakonskih zamudnih obresti od zneska glavnice 37,45 EUR od 10. 2. 2011 dalje ter v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (tč. I izreka). Toženi stranki je naložilo v plačilo nadaljnje pravdne stroške v znesku 312,00 EUR (tč. II izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka je od tožene stranke zahtevala vračilo zneska 8.050,47 EUR z obrestmi. Znesek predstavlja preveč plačani (oziroma zarubljeni) davek s strani davčnih organov tožene stranke. Sodišče prve stopnje je v pretežni meri zahtevku ugodilo na podlagi določb o neupravičeni pridobitvi iz 190. člena in nasl. Obligacijskega zakonika (OZ).

6. Vračilo preveč ali neupravičeno odmerjenega davka je ena izmed pojavnih oblik neupravičene pridobitve, ki jo kot lex specialis v razmerju do OZ posebej urejajo davčni predpisi,(1) v konkretnem primeru Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2 v 97. - 100. členu), kot splošni institut davčnega prava, torej kot samostojno upravno zadevo.(2) Odločanje o tem je pridržano organom, ki odločajo na matičnem področju, to je davčnim organom, ki pri tem uporabljajo zakon, ki ureja davčni postopek oziroma splošni upravni postopek (prim. 2. in 70. člen ZDavP-2). Ker je tožeča stranka vtoževala vračilo davka, kar kot obliko neupravičene obogatitve specialno ureja davčni predpis in za odločanje v tovrstnih zadevah določa pristojnost davčnih organov, ne gre za civilnopravno razmerje po 1. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

7. Sodišče prve stopnje je zato o zahtevku odločalo v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost (18. člen ZPP). S tem je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka razveljavilo in razveljavilo uvodoma citiran sklep o izvršbi tudi v 1. in 3. odstavku izreka ter zavrglo tožbo (drugi odstavek 354. člen ZPP).

8. Ker je pritožbeno sodišče spremenilo odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, izrek o stroških temelji na določbi drugega odstavka 165. člena ZPP in 154. člena ZPP ter 16. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (ZDPra). Tožena stranka je v postopku v celoti uspela, zato ji je tožeča stranka dolžna povrniti njene stroške postopka. Pritožbeno sodišče je zato spremenilo odločitev o pravdnih stroških.

9. Tožena stranka je za postopek pred sodiščem prve stopnje upravičena do 378,30 EUR nagrade za postopek (tar. št. 3100 ZOdvT), 320,40 EUR nagrade za narok (tar. št. 3102 ZOdvT v okviru priglašenih stroškov), 20,00 EUR za poštne in telekomunikacijske storitve (tar. št. 6002 ZOdvT), kar znaša 718,70 EUR. Za pritožbeni postopek pa se toženi stranki prizna 378,30 EUR nagrade za postopek (tar. št. 3210 ZOdvT v okviru priglašenih stroškov) in 20,00 EUR za poštne in telekomunikacijske storitve (tar. št. 6002 ZOdvT), kar znaša 398,30 EUR. Skupaj je dolžna tožeča stranka toženi stranki povrniti 1.117,00 EUR stroškov v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP ter Načelno pravno mnenje občne seje VSS z dne 13. 12. 2006, Pravna mnenja 1/2006, str. 7).

(1) VS RS odločbe III Ips 3/2009, II Ips 197/2007, II Ips 308/2007 in II Ips 127/2002. (2) Gl. odločbe VS RS X Ips 116/2009, X Ips 353/2007, X Ips 91/2009, X Ips 489/2007, X Ips 681/2008, X Ips 370/2009, X Ips 469/2009, X Ips 532/2009 in X Ips 193/2010.