Jedro

V skladu s 2.odstavkom 38. člena ZIP je izvršilni sklep sestavljen iz dveh delov: prvi del sklepa nalaga dolžniku plačilo in če dolžnik ne ugovarja, postane ta del sklepa po osmih dneh pravnomočen. Dolžnik zoper ta del sklepa ne more ugovarjati po izteku navedenega roka.

Določilo 2.odstavka 55. člena ZIP, o dovoljenem ugovoru po izteku osemdnevnega roka, se nanaša samo na drugi del izvršilnega sklepa - torej na tisti del, s katerim je dovoljena izvršba. Če torej dolžnik ugovoru po izteku roka uveljavlja takozvano dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev (glej 1.odst. 51.člena in 1.odst. 54. člena ZIP), sodiš ravna tako, kot pri takem ugovoru v "klasični" izvršbi - odloča o ugovoru skladno s členi 52 do 54 ZIP. Prvi del sklepa iz 2.odstavka 3 člena ZIP je po pravnomočnosti izvršljiva sodna odločba iz 16. člena ZIP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izreku pod točko II - po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

Obrazložitev

V izvršbi na podlagi verodostojne listine je upnik vložil pravočasno pritožbo zoper sklep prvostopnega sodišča, s katerim le-to razveljavilo izvršilni sklep zaradi ugovora dolžnika.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopni sklep v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba utemeljena iz naslednjih razlogov: Najprej je potrebno ugotoviti, da je upnik delno umaknil izvršilni predlog, ki je bil vložen za glavnico 31.684,40 sit, in sicer za 6.980,00 sit. Ker je to storil še pred pravnomočnostjo tistega dela sklepa, s katerim je bilo dolžniku naloženo plačilo, je umik obsegal tudi ta del. Za tisti del, ki se nanaša na predlagano izvršbo pa je t lahko storil v skladu s 37. členom ZIP. Sodišče je v izreku izpodbijanega sklepa pod točko I. razveljavilo izvršilni sklep za umaknjeni del. Tako je se je ugovor dolžnika lahko nanašal le na preostalo glavnico 24.704,40 spp in je izrek o nadaljevanju postopka pravdi za znesek 31.684,40 spp že iz tega razloga napačen.

V tej zadevi je sodišče izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V skladu s 2.odstavkom 38. člena ZIP je ta izvršilni sklep sestavljen iz dveh delov: prvi del sklepa nalaga dolžniku plačilo in če dolžnik ne ugovarja, postane ta del sklepa po osmih dneh pravnomočen. Dolžnik zoper ta del sklepa ne more ugovarjati po izteku navedenega roka.

Dolžnik je prejel izvršilni sklep dne 15.10.1993 ter je ugovorni rok potekel dne 23.10.1993. Dolžnikov ugovor, ki ga je poslal sodišču dne 29.10.1993 je torej prepozen. Zato je postal izvršilni sklep v delu, katerim je dolžniku naloženo plačilo 24.704,40 spp - pravnomočen.

Določilo 2.odstavka 55. člena ZIP, o dovoljenem ugovoru po izteku osemdnevnega roka, se nanaša samo na drugi del izvršilnega sklepa - torej na tisti del, s katerim je dovoljena izvršba. Če torej dolžnik ugovoru po izteku roka uveljavlja takozvano dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev (glej 1.odst. 51.člena in 1.odst. 54. člena ZIP), sodiš ravna tako, kot pri takem ugovoru v "klasični" izvršbi - odloča o ugovoru skladno s členi 52 do 54 ZIP. Prvi del sklepa iz 2.odstavka 3 člena ZIP je po pravnomočnosti izvršljiva sodna odločba iz 16. člena ZIP.

Glede na navedeno je prvostopno sodišče napačno uporabilo določilo 55a člena ZIP, saj bi moralo odločati o ugovoru vloženem po izteku osmih dni in oceniti, ali so podani ugovorni razlogi iz 50. člena ZIP.