Jedro

Med tehtne razloge ne spada nezadovoljstvo z delom sodišča oziroma njegovimi odločitvami ali uveljavljanje postopkovnih nepravilnosti, za odpravo katerih so na voljo druga pravna sredstva; kar je tudi v sodni praksi že ustaljeno stališče. Vrhovno sodišče se ne spušča v vsebinsko presojo očitanih kršitev v pomenu instančnega preizkusa, zato tožnici, ki ju moti konkretno ravnanje z osebnimi podatki, v tem pomenu s predlogom po 67. členu ZPP že v zasnovi ne moreta uspeti. Očitane kršitve pa, četudi bi bile zares podane, same po sebi ne (o)krnijo videza nepristranskosti in neodvisnosti celotnega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Ilirski Bistrici poteka pravdni postopek glede presoje odškodninske odgovornosti, v katerem je zakonita zastopnica mladoletnih tožnic podala predlog za prenos krajevne pristojnosti.

2. Tožnici sta prepričani, da je sodišče pristransko, ker je poseglo v čast in dobro ime mladoletnega otroka s posebnimi potrebami. Kot je razvidno iz priložene slike razpisane javne obravnave, sodišče ne varuje osebnih podatkov in dostojanstva otrok s posebnimi potrebami. Dejstvo, da je sodišče brez kakršnihkoli zadržkov objavilo imena mladoletnic, ki jih v pravdnem postopku zastopa zakonita zastopnica, je razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, ki bo spoštovalo ustavo (8. in 35. člen), Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah (2., 16. in 19. člen) ter Konvencijo o pravicah invalidov (7. člen). Opisani dogodek lahko ogrozi mladoletnici, še posebej pa poseže v pravice invalida. Ker sodišču ni mar, kakšne bodo posledice neskrbnega ravnanja, v postopku več ne sme soditi. Opisana korist varovanja mladoletnikov oziroma zasebnega življenja strank enako izhaja tudi iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki določa, da sta lahko tisk in javnost deloma ali v celoti izključena v interesu morale, javnega reda ali državne varnosti. Ob upoštevanju mednarodnih konvencij je primer pomemben ne le z vidika varstva konkretnih pravic in koristi prizadetega otroka, ampak tudi širše. Zadeva se mora tako nujno prenesti na neodvisno sodišče. 3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Mednje ne spada nezadovoljstvo z delom sodišča oziroma njegovimi odločitvami ali uveljavljanje postopkovnih nepravilnosti, za odpravo katerih so na voljo druga pravna sredstva; kar je tudi v sodni praksi že ustaljeno stališče.1 Vrhovno sodišče se pri tem ne spušča v vsebinsko presojo očitanih kršitev v pomenu instančnega preizkusa, zato tožnici, ki ju moti konkretno ravnanje z osebnimi podatki, v tem pomenu s predlogom po 67. členu ZPP že v zasnovi ne moreta uspeti. Očitane kršitve pa, četudi bi bile zares podane, same po sebi ne (o)krnijo videza nepristranskosti in neodvisnosti celotnega sodišča. 5. Uveljavljane okoliščine tako ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

1 Primerjaj s sklepom I R 126/2017, I R 42/2011 in drugimi.