Jedro

Izvršbo obveznosti izročitve dokumentacije, ki je bila dolžniku naložena z izvršilnim naslovom tako, da je sodišče dolžniku naložilo izročitev natančno navedene projektne in gradbene dokumentacije se opravi na način iz 226. člena ZIZ (dejanje, ki ga mora opraviti le dolžnik). Izvršilna sredstva so ius cogens in njihova izbira pri izterjavi nedenarnih terjatev ni v dispoziciji strank.

Pri tej izvršbi gre za izvršbo na izročitev listin, zato ne gre za premičnino v smislu 214. in 215. člena ZIZ (izročitev določenih stvari) ali 216. do 219. člena ZIZ (dobava nadomestnih stvari). Dolžnik je ta, ki mora iz svoje poslovne dokumentacije izločiti potrebne dokumente in jih predati upniku. To dejanje pa je nenadomestno. Po določbi prvega odstavka 215. člena ZIZ sodišče, če se premičnine pri dolžniku ali tretjem ne najdejo, na upnikov predlog oceni vrednost stvari in s sklepom dolžniku plačilo te vrednosti v določenem roku. Pri izročitvi poslovne dokumentacije tega instituta ni mogoče uporabiti, saj po naravi stvari ne gre za ocenljive predmete. Smiselno enako velja za dobavo nadomestnih stvari. Iz ureditve slednje izvršbe pa še izhaja, da se prvenstveno najprej opravi kritni nakup (glej 217. člen ZIZ), temu pa sledi nadomestilo vrednosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi in (II.) odločilo, da upnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka.

2. Zoper sklep se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa iz pritožbenega razloga 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter zmotne uporabe materialnega prava.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev pritožbe. Navaja, da se izvršba ne more opravljati po 214. členu ZIZ. Sodišče je pravilno dopustilo izvršbo na podlagi 226. člena ZIZ. Prav tako ni mogoče uporabiti 225. člena ZIZ. Priglaša stroške izvršilnega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

6. Sodišče je s sklepom o izvršbi dopustilo med drugim tudi izvršbo nedenarne terjatve, in sicer tako (glej sklep o izvršbi v povezavi s predlogom za izvršbo na prilogi A1), da je dolžniku naložilo, da v roku 8 dni izroči upniku naslednje dokumente: PGD projekta št. 1/0, februar 2000, potrjenega s strani UE; gradbeno dovoljenje št. 300/2000-0 z dne 1. 1. 2000, gradbeni dnevnik za čas izvajanja del in knjigo obračunskih izmer za čas izvajanja del; pod pretnjo neizročitve je dolžniku naložilo plačilo denarne kazni v višini 10.000,00 EUR.

7. Dolžnik je zoper sklep o izvršbi ugovarjal in navedel, da bi se morala izvršba voditi po določbah 213. do 219. člena ZIZ in ne kot izvršba za izterjavo nadomestnega (225. člen ZIZ) oziroma nenadomestnega dejanja (226. člen ZIZ). Sodišče prve stopnje je ugovor zavrnilo in na ugovorno navedbo odgovorilo, da gre za izterjavo na podlagi izvršilnega naslova, ki določa obveznost izročitve točno določene dokumentacije, kar pomeni, da gre za premično stvar, ki je v posesti točno določene osebe, to dejanje pa lahko opravi samo oseba, ki ima premično stvar v posesti. Da se v primeru obveznosti izročitve dokumentacije uporabijo določbe 226. člena ZIZ, je podprlo s sklicevanjem na odločbo VSL sklep II Cpg 97/2000. 8. Pritožnik tako stališče sodišča prve stopnje graja, vendar neutemeljeno.

9. Iz povzetega izhaja, da ne more biti utemeljena pritožbena navedba o pomanjkljivi obrazložitvi, ker ni pojasnjeno, zakaj bi lahko stvar, ki jo ima nekdo v posesti, lahko izročila samo ta oseba. Ne drži pritožbena navedba, da je v tem delu odločitev neobrazložena, saj se jo da preizkusiti. Izraženo stališče sodišča prve stopnje je materialnopravno stališče, zato gre v tem delu dejansko za pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in ne za očitano procesno kršitev, na kar višje sodišče odgovarja v nadaljevanju.

10. Pritožnik je na argument sodišča prve stopnje, ki je odločitev oprlo na 226. člen ZIZ in jo podkrepilo s sklicevanjem na sklep VSL II Cpg 97/2000, odgovoril, da tako sklicevanje ni ustrezno, saj je bil sklep Cpg sprejet v korporacijskem sporu in je specifičen. Šlo je za izročitev poslovne dokumentacije, vodil se je zoper „živo“ pravno osebo, kjer je razpolaganje s poslovno dokumentacijo v sferi imetnika le-te. Drugače pa naj bi bilo v tej zadevi, ker se dolžnik nahaja v stečajnem postopku. Izročitev arhivske dokumentacije ni obveznost, ki jo lahko opravi samo dolžnik, do nje lahko dostopa vsak, ki izkaže pravni interes, saj je dolžnik v stečajnem postopku. Iz tega razloga tudi ne gre več za varovanje kakšnih poslovnih tajnosti.

Nadalje se pritožnik sklicuje na razlogovanje višjega sodišča v izvršilni zadevi III Ip 4469/2013, v katerem je sodišče zapisalo, da je dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik, tako, da mora biti po naravi vezano na njegovo osebnost, kar pomeni, da ga namesto dolžnika ne more opraviti nihče drug.

11. Višje sodišče se strinja s pravnim naziranjem sodišča prve stopnje, da se izvršba obveznosti izročitve dokumentacije, ki je bila dolžniku naložena z izvršilnim naslovom, izdanem po začetku stečajnega postopka, tako, da je sodišče dolžniku naložilo izročitev natančno navedene projektne in gradbene dokumentacije, opravi na način iz 226. člena ZIZ (dejanje, ki ga mora opraviti le dolžnik). Ali je dolžnik v stečajnem postopku ali ne, pri tovrstni izvršbi ne more biti pravno pomembno. Varovanje poslovne skrivnosti in ostalih občutljivih informacij ne more biti različno glede na to, ali je dolžnik v stečajnem postopku ali je povsem aktivna družba. To ne more biti stvar izvršilnega postopka. Sodbo je potrebno izvršiti tako kot je izrečena, ne glede na morebitne poslovne skrivnosti. To je lahko predmet odločanja v sporu, v katerem je tak izvršilni naslov sprejet. Vsekakor pa to vprašanje ne more vplivati na dopustno izvršilno sredstvo. Izvršilna sredstva so ius cogens in njihova izbira pri izterjavi nedenarnih terjatev ni v dispoziciji strank.

12. Višje sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da gre za nenadomestno dejanje. Pri tej izvršbi gre za izvršbo na izročitev listin, zato ne gre za premičnino v smislu 214. in 215. člena ZIZ (izročitev določenih stvari) ali 216. do 219. člena ZIZ (dobava nadomestnih stvari). Izvršilno sredstvo s posredovanjem izvršitelja je v tej zadevi povsem neprimerno, saj je dolžnik ta, ki mora iz svoje poslovne dokumentacije izločiti potrebne dokumente in jih predati upniku. To dejanje pa je nenadomestno (podobno kot pri izročitvi ključa, ko je potrebno odpraviti motilna dejanja s tem, da mora dolžnik upniku izročiti ključ). Da bi bila izvršba na način iz 214. in 215. člena neprimerna, izhaja tudi iz 215. člena, ki določa nadomestilo vrednosti, če se premičnine ne najdejo pri dolžniku. Po določbi prvega odstavka 215. člena ZIZ sodišče, če se premičnine pri dolžniku ali tretjem ne najdejo, na upnikov predlog oceni vrednost stvari in s sklepom dolžniku plačilo te vrednosti v določenem roku. Pri izročitvi poslovne dokumentacije tega instituta ni mogoče uporabiti, saj po naravi stvari ne gre za ocenljive predmete (tu ne gre za vprašanje odškodnine). Smiselno enako velja za dobavo nadomestnih stvari. Iz ureditve slednje izvršbe pa še izhaja, da se prvenstveno najprej opravi kritni nakup (glej 217. člen ZIZ), temu pa sledi nadomestilo vrednosti.

13. Pritožnik v nadaljevanju navaja, da je v pravdnem sporu sicer res rekel, da se nekatera dokumentacija nahaja v skladišču v ..., vendar pa s tem ni potrdil, da se ta dokumentacija tam res nahaja. Kasneje pa je preveril in ugotovil, da te dokumentacije nima, saj bi jo dolžnik (zanj stečajni upravitelj) nedvoumno izročil, če bi z njo razpolagal. 14. Višje sodišče glede na zgoraj povzeto vsebino ugovora ugotavlja, da gre v tem delu za pritožbeno novoto, ki je višje sodišče ne more upoštevati (1. točka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. Odločitev o pritožnikovih stroških temelji na šestem odstavku 38. člena ZIZ. Odločitev o upnikovih odgovornih stroških temelji na petem odstavku 38. člena ZIZ. Ker upnik z odgovorom na pritožbo ni bistveno prispeval k odločitvi višjega sodišča.