Jedro

Zmotno je pritožničino naziranje, da bi jo moralo sodišče prve stopnje (iz razloga ker ni vedela, kako si bo razlagalo prilive na njen račun) pozvati k pojasnilu. Prosilec je dolžan, ne da bi se ga k temu posebej pozivalo, pojasniti bistvene okoliščine v zvezi z naravo sredstev na svojih računih.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožnica sama nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 16. 12. 2020 je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin predlog za taksno oprostitev z dne 19. 11. 2020. 2. Zoper sklep se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni tako, da njenemu predlogu za taksno oprostitev v celoti ugodi. Uvodoma izpostavlja, kako je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo, ter se sklicuje na vsebino 11. člena ZST-1 in 13. člena ZBPP. Sodišče je po uradnem preverjanju podatkov o transakcijskih računih tožnice in njenega mladoletnega sina zaključilo, da je slednja v relevantnem obdobju prejela za 10.274,70 EUR občasnih dohodkov, s čimer pa je zmotno ugotovilo dejansko stanje. Prav tako iz napadenega sklepa ni moč razbrati, na kakšni podlagi je v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa izpostavljene prilive na njen transakcijski račun štelo kot tožničine občasne prihodke. Zato sklepa v tem oziru ni mogoče preizkusiti. Izkustveno vsak priliv na transakcijski račun ne predstavlja dohodka imetnika računa. Zneski, ki jih v 7. točki obrazložitve sklepa izpostavlja sodišče, niso dohodki. Ko se je sodišče seznanilo s podatki transakcijskega računa seznanilo, na kar je tožnica tudi izrecno pristala, pri njej ni opravilo poizvedbe oziroma prosilo za pojasnila o tem, kaj je posamezen znesek predstavljal. Zato je izpodbijani sklep zanjo v prvi vrsti presenečenje. Pri izdaji sklepa je ni pozvalo k pojasnilom, zaradi česar šteje, da v pritožbi pravočasno pojasnjuje vsebino transakcij. V nadaljevanju podrobno razlaga, kaj naj bi posamezni zneski prestavljali. Zaradi finančnih težav že pri pokrivanju osnovnih potreb se je bila zaradi premostitve primorana obrniti po pomoč na CSD za nakup drv ali k sorodnici A. A. Vendar ji slednja tako kot banka sredstva zgolj posodi, ne pa podari in jih mora tožnica nekako vrniti. Sodišče naj bi tako napačno presodilo, da je znašal povprečen mesečen dohodek na družinskega člana v relevantnem obdobju 2.147,18 EUR na osebo, s čimer je presegal prag 804,36 EUR. Dejansko je namreč mesečni dohodek na družinskega člana znašal 535,27 EUR in je zmotna presoja sodišča, da je dohodek njene družine presegal cenzus za odobritev taksne oprostite. Prav tako je sodišče zmotno štelo, da tožnice glede na dane okoliščine ni bilo dolžno pozvati k dodatnim pojasnilom. Nenazadnje iz obrazložitve sklepa tudi ni razvidno, zakaj naj bi posamezen priliv po prepričanju sodišča predstavljal (občasen) dohodek, in je slednje odločilo, ne da bi poznalo vsebino tako imenovanih spornih transakcij.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je na podlagi 11. člena ZST-11 (v zvezi z relevantnimi določbami ZBPP2 in ZSVarPre3) in ob natančnem (konkretnem) prikazu tožničinega dohodkovnega (premoženjskega) stanja prepričljivo obrazložilo, zakaj ni bilo moč slediti njenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse (glej prvi odstavek 11. člena ZST-1), niti v njem (podredno) vsebovanima predlogoma za njen odlog oziroma obročno plačilo (glej drugi odstavek 11. člena ZST-1). V tem okviru je na podlagi zakonskega pooblastila iz 12.a člena ZST-1 po uradni dolžnosti pridobilo podatke o transakcijskih računih tožnice in njenega mladoletnega sina, iz katerih izhaja, da so bila na njene račune v relevantnem obdobju nakazila (prilivi) v skupni višini 10.274,70 EUR, ki jih je skladno s prvim odstavkom 23. člena ZSVarPre upoštevalo kot občasne, neperiodične dohodke v povprečni višini 3.223,81 EUR mesečno (glej 7. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa); skupno pa naj povprečni mesečni dohodek družine znašal 4.294,35 EUR oziroma 2.147,18 EUR na osebo in naj bi presegal dvakratnik zneska minimalnega dohodka (804,36 EUR).

5. Pritožnica predhodno omenjenim zaključkom sodišča prve stopnje (podanim v 7. točki obrazložitve) o tem, da predstavljajo prilivi na njene transakcijske račune relevantne prihodke, nasprotuje z obširnim pojasnjevanjem, kaj naj bi ti »v resnici«4 predstavljali. Vendar pa so vse te trditve ne le neizkazane, ampak prvenstveno (neupoštevno) nove (prvi odstavek 337. člena ZPP5 v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Ker nič od tega tožnica v postopku na prvi stopnji (ne v predlogu in ne kasneje) ni navedla oziroma ni podala nobenih pojasnil glede narave bančnih prilivov (glej 7. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), jih je sodišče prve stopnje upravičeno štelo za dohodke, ki jih je potrebno upoštevati pri ugotavljanju dohodkovno-premoženjskega stanja njene družine. Posledično je neutemeljen tako pritožbeni očitek o neobrazloženosti izpodbijanega zaključka kot tudi očitek o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju. Zmotno je nadalje pritožničino naziranje, da bi jo moralo sodišče prve stopnje (iz razloga ker ni vedela, kako si bo razlagalo prilive na njen račun) pozvati k pojasnilu (zaradi česar izpodbijani sklep opredeljuje kot odločbo presenečenja, hkrati pa meni, da so njena pritožbena pojasnila pravočasna). Razlog za to se skriva v dejstvu, da je dolžan prosilec (ne da bi se ga k temu posebej pozivalo) pojasniti bistvene okoliščine v zvezi z naravo sredstev na svojih računih in da si mora ob opustitvi tega pojasnila šteti v lastno breme, če jih sodišče v primeru, da ni trditev o njihovi neupoštevnosti, šteje za relevantne. In za tožnico ni bila nobena skrivnost, da bo sodišče v skladu svojim zakonskim pooblastilom pridobilo podatke (o prilivih) z njenih transakcijskih računih. V pritožbi namreč sama navaja, da je izrecno pristala, da se sodišče z njimi seznani. Takrat pa je bil tudi trenutek, ko bi lahko pa tudi morala (če prilivi po njenem mnenju ne predstavljajo relevantnih dohodkov) podati pojasnilo v zvezi z njihovo naravo (skratka vse to, kar sedaj pojasnjuje v pritožbi).

6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Tožnica, ki s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške tega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Zakon o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 37/2008, s kasnejšimi spremembami. 2 Zakon o brezplačni pravni pomoči, Uradni list RS, št. 48/01, s kasnejšimi spremembami. 3 Zakon o socialno varstvenih prejemkih, Uradni list RS, št. 61/10, s kasnejšimi spremembami. 4 In sicer da naj bi šlo za (različna) posojila (s strani sorodnice A. A. in CSD ...). 5 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.