Jedro

Izkaz verjetnosti nastanka znatnejše škode, ki je naveden v 1. odst. 71. člena ZIZ, je seveda pogoj tudi za odlog iz razlogov po 2. odst. 71. členu ZIZ, v katerem so opisno ("ko so za to podani posebno upravičeni razlogi") zajeti še primeri, ki niso našteti v 1. do 8. tč. 1. odst. 71. člena ZIZ.

Če dolžnik ne uspe izkazati verjetnosti nastanka znatnejše škode, ne izpolni bistvenega zakonskega pogoja za odlog izvršbe iz 71. člena ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Dolžnik sam trpi stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe. Dolžnik ni izkazal verjetnosti nastanka škode, saj blokiran žiro račun ni znatnejša škoda, ki jo določa zakon. Dolžnik hkrati ni izpolnil nobenega zakonskega razloga za odlog po 1. odst. 71. členu ZIZ, prav tako pa ni podan posebno upravičen razlog za odlog po 2. odst. 71. člena ZIZ.

Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da mu je jasno, da ne izpolnjuje pogojev po 1. odst. 71. člena ZIZ, da pa jih izpolnjuje po 2. odst. 71. člena ZIZ. Dolžnik ima trenutno blokiran žiro račun, zato upnik ne more biti poplačan iz teh sredstev. Šele tekom normalnega poslovanja, za kar rabi čas, bo dolžnik pridobil sredstva, s katerimi bo poplačal upnika. V primeru blokade žiro računa pa ne bo mogel normalno poslovati, kar bo povzročilo neporavnavanje mesečnih obveznosti do delavcev ter s tem nedokončanje proizvodnje, ki je ključnega pomena za dotok sredstev na žiro račun.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbena navedba, da dolžnik izpolnjuje vse pogoje za odlog izvršbe po 2. odst. 71. člena ZIZ, ne drži. Pritožnik si očitno napačno tolmači pogoje za odlog izvršbe na predlog dolžnika, to je 71. člen ZIZ.

V 1. odst. 71. člena ZIZ je določeno, da lahko sodišče na dolžnikov predlog popolnoma ali delno odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, v naslednjih primerih - taksativno naštetih v 1. do 8. točki 1. odst. 71. člena ZIZ. 2. odst. 71. člena ZIZ pa kot nadaljevanje njegovega 1. odst. določa, da sme sodišče odložiti izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi. Pogoj za odlog izvršbe, da dolžnik izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, ki je sicer naveden v 1. odst. 71. člena ZIZ, je seveda pogoj tudi za odlog iz razlogov po 2. odst. 71. členu ZIZ, v katerem so opisno ("ko so za to podani posebno upravičeni razlogi") zajeti še primeri, ki niso našteti v 1. do 8. tč. 1. odst. 71. člena ZIZ. Če dolžnik ne uspe izkazati verjetnosti nastanka znatnejše škode, torej ne izpolni bistvenega zakonskega pogoja za odlog izvršbe iz 71.člena ZIZ.

Verjetnost nastanka znatne škode pa dolžnik tudi po oceni sodišča druge stopnje ni izkazal. Izpolnitve obveznosti iz sodne odločbe s (prisilno) izvršbo (prim. 1. člen ZIZ) namreč ni mogoče šteti kot pravno upoštevno škodo. Dolžnik tako z dejstvom, da nima dovolj sredstev, da bi poravnal svoje obveznosti, ne more izkazati verjetnosti nastanka škode, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Ta navedba seveda tudi ni noben zakonski razlog za odlog izvršbe; namen instituta odloga izvršbe je namreč v preprečitvi nastanka znatnejše škode, ki bi dolžniku nastala z izvršbo, ne pa v odlogu plačila upnikove terjatve, ker dolžnik trenutno nima sredstev.

Sicer pa so si dolžnikove pritožbene navedbe glede nastanka "škode" nasprotujoče; dolžnik najprej trdi, da ima že blokiran račun, zato upnik ne more biti poplačan; nato pa, da v primeru blokade žiro računa ne bo imel možnosti normalno poslovati in s tem poplačati upnika. Če ima dolžnik že blokiran žiro račun, že sedaj ne more normalno poslovati in mu s predlagano izvršbo ne more nastati zatrjevana "škoda", saj predmetni sklep o izvršbi (redna. št. 6) ne more biti izvršen, ker na žiro računu dolžnika ni sredstev. Če pa žiro računa morebiti še nima blokiranega, bi se mu določena sredstva na žiro računu izločila tudi v primeru, če bi bila izvršba odložena (5. odst. 147. člena ZIZ).

Vse ostale pritožbene navedbe, ki zgolj dodatno pojasnjujejo zatrjevano "škodo", so prav zato neupoštevne.

Ker dolžnik ni izkazal verjetnosti nastanka škode in ker obenem ni bil podan noben zakonski razlog za odlog iz 1. do 8. tč. 1. odst. ali iz 2. odst. 71. člena ZIZ, je sodišče prve stopnje dolžnikov predlog za odlog pravilno zavrnilo. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep (ki je pravilen in tudi zakonit) potrdilo (2. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, sam trpi njene stroške (1. odst. 165. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).