Jedro

Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi konkretne okoliščine lahko povzročile dvom v nepristranskost ne le sodeče sodnice, temveč tudi vseh drugih sodnikov okrajnega sodišča, če bi ti sodili v tej zadevi (objektivni vidik nepristranskosti). A. A., podpredsednik in sodnik okrožnega sodišča, v katerega organizacijsko spada stvarno in krajevno pristojno okrajno sodišče, je v predmetni zadevi predlagan kot priča, in kar je še pomembneje, je tožničin zet.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Sežani.

Obrazložitev

1. Predsednica Okrajnega sodišča v Ajdovščini je Vrhovnemu sodišču poslala predlog za delegacijo pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da je okrajna sodnica Valentina Markič dne 6. 4. 2022 podala obvestilo o obstoju razloga za izločitev. Sporočila je, da ocenjuje, da so v zadevi podane okoliščine, ki spravljajo v dvom njeno nepristranskost pri odločanju o navedeni zadevi in predstavljajo razlog za izločitev po 6. točki 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Na naroku dne 4. 4. 2022 je na podlagi navedb tožeče stranke ugotovila, da je tožeča stranka tašča A. A. Predlagan je kot priča, ker bi vedel največ povedati o zadevi, to je o izvajanju posesti tožeče stranke na spornem prostoru in motenju posesti s strani tožene stranke, saj tudi on za tožečo stranko opravlja vožnje z različnimi vozili. To izhaja tudi iz trditev same tožene stranke, ki še navaja, da je komunikacija tožeče stranke s toženo stranko pred vloženo tožbo potekala preko odvetnika tožeče stranke in preko njenega zeta. A. A. pa je sodnik in podpredsednik Okrožnega sodišča v Novi Gorici. Razpravljajoča sodnica ga pozna od leta 1996, ko je bil njen mentor v času sodniškega pripravništva na Gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Novi Gorici. Tudi po končanem pripravništvu je z njim ohranila stike, saj se je kot strokovna sodelavka zaposlila na Okrožnem sodišču v Novi Gorici in potem na Okrajnem sodišču v Ajdovščini, na tem sodišču pa nato z delom nadaljevala kot sodnica. Stiki so občasni, telefonski in osebni. Pogovarjata se o strokovnih vprašanjih, povezanih z delom. Srečujeta se na sodniških izobraževanjih, na družabnih srečanjih sodnikov, oziroma vseh zaposlenih na območjih istega okrožja, pa tudi na sodišču v Ajdovščini, kjer je nekoč že pred njenim prihodom tudi sam delal in kamor občasno še prihaja. Predsednica Okrajnega sodišča v Ajdovščini prav tako ugotavlja vsa nanizana dejstva, poudarja pa še, da so Okrajno sodišče v Ajdovščini kot tudi Okrajno sodišče v Novi Gorici, Tolminu in Idriji organizacijske enote Okrožnega sodišča v Novi Gorici. Sodnice in sodniki tukajšnjega sodnega okrožja se glede na to, da sodnikov ni veliko, tudi dobro poznajo in se tudi občasno družijo na formalnih in neformalnih srečanjih. Sklicuje se na 67. člen ZPP, ki določa, da Vrhovno sodišče na predlog pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Okoliščina, da je A. A. zet tožnice in priča, ki bi vedela največ izpovedati o izvajanju posesti na spornem prostoru, hkrati okrožni sodnik in podpredsednik okrožnega sodišča v Novi Gorici, pa predstavljajo takšne razloge, da sodišče oziroma sodnike istega okrožja izključuje iz obravnavanja predmetne zadeve. Nasprotna stranka bi lahko podvomila v korektnost postopka in nepristranskost sojenja. Tudi bi bil prizadet videz nepristranskosti in objektivnosti sodišča navzven, saj se v javnosti lahko ustvari vtis, da sodniki iz okrožja ne morejo prosto odločati po svoji vesti. Pomembno je, da je izključen vsak dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Tudi percepcija javnosti mora ostati neokrnjena v smislu neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Zato predlaga, da sojenje v konkretni zadevi Vrhovno sodišče prenese na drugo stvarno pristojno sodišče. 2. Dne 15. 4. 2022 je tudi tožeča stranka naslovila predlog Okrajnemu sodišču v Ajdovščini za prenos pristojnosti na drugo sodišče na podlagi 67. člena ZPP. Poudarja, da bi lahko prišlo do zaporednega izločanja sodnikov sodišča iz razlogov, ki jih je navedla že sodeča sodnica. To pa narekuje ravnanje vrhovnega sodišča po cit. zakonski določbi, ne pa vlaganje in obravnavanje predlogov za izločitev.

3. Predlog je utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo prenos pristojnosti, je po ustaljeni sodni praksi šteti tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. 5. Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi zgoraj opisane okoliščine lahko povzročile dvom v nepristranskost ne le sodeče sodnice, temveč tudi vseh drugih sodnikov Okrajnega sodišča v Ajdovščini, če bi ti sodili v tej zadevi (objektivni vidik nepristranskosti).1 A. A., podpredsednik in sodnik Okrožnega sodišča v Novi Gorici, v katerega organizacijsko spada stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ajdovščini, je v predmetni zadevi predlagan kot priča, in kar je še pomembneje, je tožničin zet. Opisano tesno osebno razmerje sodnika A. A. z eno od pravdnih strank kot tudi dobro medsebojno poznavanje in tesnejši stiki s sodniki Okrajnega sodišča v Ajdovščini na eni strani, ter po drugi strani sodno upravne pristojnosti kot podpredsednika Okrožnega sodišča v Novi Gorici nad okrajnimi sodišči (vključno z Okrajnim sodiščem v Ajdovščini) s področja tega okrožja, nedvomno lahko v javnosti in pri nasprotni stranki vzbujajo prepričanje, da je objektivni videz nepristranskosti kateregakoli sodnika Okrajnega sodišča v Ajdovščini okrnjen.2

6. Vrhovno sodišče je ob povedanem predlogu ugodilo in določilo kot drugo stvarno pristojno sodišče – Okrajno sodišče v Sežani.

1 Primerjaj na primer sklep VS RS I R 137/2018 z dne 20. 9. 2018 in stališče v sklepu, da „...pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven...“. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi. 2 Primerjaj tudi sklep Vrhovnega sodišča I R 82/2021 z dne 16. 6. 2021, kjer je sodišče prav tako ugotovilo, da je A. A. podpredsednik in sodnik Okrožnega sodišča v Novi Gorici, v katerega organizacijsko spada stvarno pristojno okrajno sodišče (tam Okrajno sodišče v Novi Gorici), da imata sodišči poslovne prostore v isti stavbi in da se sodniki obeh sodišč med seboj poznajo in dnevno srečujejo, kar bi pri nasprotni stranki in v javnosti vzbudilo dvom v nepristranskost odločanja pred navedenim okrajnim sodiščem.