Jedro

Ne glede na določbo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP), ki za odmik manj kot 4 m od sosednje parcelne meje predpisuje soglasje lastnika sosednje parcele, soglasje za odmik 2 m od parcelne meje ni potrebno, če gre za gradnjo v strnjenem delu vaškega naselja, za katero PUP določa, da se lahko objekti v strnjeni pozidavi vaških naselij stransko naslanjajo na sosednje objekte.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino pritožbo zoper lokacijsko dovoljenje Upravne enote Sežana št. .. z dne 18.5.1995, izdano B.Ž. za gradnjo stanovanjske hiše na parceli št... k.o.... V obrazložitvi odločbe tožena stranka zavrača tožničin pritožbeni ugovor, da za odmik 2 m od parcelne meje ni dano soglasje. Navaja, da je v 13. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Sežana (v nadalnjem besedilu: odlok, Ur.objave občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper in Sežana, št.28/91), za odmik manj kot 4 m od parcelne meje, sicer res predvideno pisno soglasje lastnikov sosednjih parcel, vendar te določbe v obravnavanem primeru, ko gre za gradnjo v strnjenem delu naselja, ni potrebno upoštevati. To utemeljuje z določbo 12.člena navedenega odloka, po kateri se objekti v strnjenem delu naselja lahko stransko naslanjajo na zid sosednjega objekta. Tožena stranka zavrača tudi ostale pritožbene ugovore.

Navaja, da iz sanitarnega soglasja izhaja, da iz sanitarnohigienskih vidikov ni ovir za izdajo lokacijskega dovoljenja. Navaja še, da tožničin objekt na investitorjevo stran nima okenskih odprtin, odprtina, na katero se sklicuje tožnica, pa ni takega značaja, da bi sporna gradnja kakorkoli vplivala na tožničin objekt. Na odločitev o stvari tudi ne more vplivati pritožbena navedba o bodoči preureditvi tožničinega objekta v stanovanjski objekt. Neutemeljen je tudi ugovor, ki se nanaša na višino spornega objekta, saj je ta v delu, ki je bližje tožničinemu objektu, pritličen, kolikor pa bi investitor gradil v nasprotju s pogoji lokacijskega dovoljenja, je to stvar pristojne inšpekcije.

Tožnica s tožbo izpodbija navedeno odločbo. Ugovarja, da za odmik 2 m od njene parcele ni dala soglasja, kar je pogoj za izdajo spornega dovoljenja in ga tudi ni dal pokojni R.V., kot solastnik parcele. Glede sanitarnega soglasja meni, da je pomanjkljivo glede na to, da se objekt gradi 2 m od parcelne meje in je, ko je investitor začel z gradnjo, tekla voda v njeno gospodarsko poslopje. Navaja, da v zapisniku z dne 16.11.1994 ni zavedena njena zahteva, da sleme spornega objekta ne sme prekoračiti slemena njenega objekta.

Uveljavlja kršitev določb postopka pri vodenju ustne obravnave dne 16.11.1994, ker na obravnavi ni bil zaslišan sosed mejaš M.V., izjave na obravnavi zaslišanih prič si med seboj nasprotujejo, v zapisniku pa niso navedene zahteve glede višine spornega objekta, zaradi česar tudi ni podpisala zapisnika o ustni obravnavi, ki niti ni bil prebran. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi zaradi razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Odgovor na tožbo je podala tudi prizadeta stranka - investitor B.Ž. Navaja, da je lokacijsko dovoljenje izdano na podlagi lokacijske dokumentacije in vseh potrebnih soglasij ter v skladu s pogoji Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Sežana z dne 19.7.1991. Meni, da gre za šikaniranje tožnice. Tožnica ves čas postopka spreminja zahteve in navaja razne imisije. V obravnavanem primeru gre za nadomestno gradnjo, ki je konkretizirana v 9. členu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Sežana, ki je sicer začel veljati 1.10.1995, po katerem soglasje lastnika sosednje parcele ni potrebno, če gre za gradnjo nadomestnega objekta v dimenzijah starih (obstoječih) horizontalnih in vertikalnih gabaritov. Meni, da je tožba neutemeljena in smiselno predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna lokacija stanovanjske hiše na parceli št... k.o... Iz podatkov spisa izhaja in tudi ni sporno, da zemljišče, na katerem se dovoljuje navedena gradnja, leži v območju, za katerega je v času izdaje lokacijskega dovoljenja veljal Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Sežana iz leta 1991, na katerega se sklicuje tožena stranka. Po določbi 2. odstavka 54. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.l.SRS, št.18/84, 37/85 in 29/86 ter Ur.l.RS, št.26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) se lokacijsko dovoljenje za objekte na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP), izda v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija, izdelana na podlagi PUP. Med tem ko tožena stranka meni, da je lokacijsko dovoljenje izdano v skladu s pogoji lokacijske dokumentacije in PUP, tožnica temu ugovarja. Ne strinja se z odmikom 2m od njene parcele in višino spornega objekta, ter uveljavlja sanitarnovarstvene interese, ki jih utemeljuje s tem, da ima na sosednji parceli gospodarsko poslopje z zračnikom proti spornemu objektu in da bo ta objekt v prihodnosti služil v stanovanjske namene. Tudi po presoji sodišča so navedeni tožbeni ugovori, ki jih je tožnica uveljavljala že v pritožbi, neutemeljeni. Res je sicer, da navedeni PUP predpisuje soglasje za odmik novega objekta od sosednje parcelne meje, če je ta manjši od 4 m. Ker pa gre v obravnavanem primeru za gradnjo v strnjenem vaškem naselju, kar ugotavljata tako prvostopni upravni organ in tožena stranka in tej ugotovitvi tožnica ne ugovarja, je pravilno stališče tožene stranke, da je v tem primeru odmik 2m v skladu z navedenim PUP, tudi če tožnica za tak odmik ni dala soglasja. To izhaja iz določbe 2.odstavka 12.člena navedenega PUP. Po tej določbi se namreč lahko objekti v strnjeni pozidavi vaških naselij stransko naslanjajo na sosednje objekte. Glede na tako določbo PUP je po presoji sodišča pravilno stališče tožene stranke, da odmik spornega objekta 2m od tožničine parcelne meje brez soglasja tožnice, ni v nasprotju s pogoji, ki jih glede odmika določa navedeni PUP. Utemeljeno je tudi stališče tožene stranke, da ni mogoče upoštevati tožničinega ugovora, ki se nanaša na višino objekta, ker je sporni objekt v delu proti tožničinemu objektu pritličen, kar izhaja iz podatkov spisa (lokacijske dokumentacije). Glede na izdano soglasje sanitarne inšpekcije sodišče tudi nima pomislekov glede presoje tožene stranke, da iz sanitarnohigienskih razlogov ni ovir za izdajo spornega dovoljenja, ob tem ko ni sporno, da je tožničin objekt gospodarsko poslopje, ki ima na strani proti objektu investitorja le odprtino za zračnik in tožnica sanitarnovarstvene interese uveljavlja zlasti v zvezi z bodočo spremembo tega objekta v stanovanjski objekt. V zvezi s kršitvami pravil postopka, ki jih tožnica zatrjuje v tožbi, sodišče meni, da so glede tega tožničine navedbe neutemljene. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je bila tožnici dana možnost, da se na obravnavi izjavi o vseh dejstvih in dokazih, pomembnih za odločitev v stvari, kar izhaja iz tožbenih navedb. Nepravilnosti v zvezi z zapisnikom o ustni obravnavi je imela tožnica možnost uveljavljati s pripombami na zapisnik. Da bi tožnica imela pripombe na zapisnik, pa iz podatkov spisa ne izhaja in tega tožnica tudi ne zatrjuje. V zvezi s tožničino navedbo, da na obravnavi ni bil zaslišan eden od sosedov, sodišče tožnici pojasnjuje, da organ, ko ugotavlja dejansko stanje, samostojno izvaja dokaze in ni vezan na dokazna pravila o tem, katere dokaze bo izvedel. Ker je glede na navedeno tožba neutemeljena, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2.odstavka 42.člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1.odstavka 4.člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS, št. 1/91-I).