Jedro

Državno odvetništvo kot tožnik ugovarja, da je toženka nepravilno preučila izpolnjevanje pogojev za dodelitev BPP glede pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem druge stopnje in pred VSRS ter posledično v tem delu preuranjeno in neobrazloženo dodelila izredno BPP prosilcu.

Glede drugostopenjskega postopka in postopka pred VSRS (za katera ni dvoma, da se zoper prosilca (še) ne vodita) toženka ni podala nobenih razlogov, zakaj je prošnji ugodila tudi v tem obsegu. V trenutni fazi postopka, ko prvostopenjski postopek še ni končan, po oceni sodišča zadošča, tako kot to zatrjuje tudi tožnik, da je BPP za prosilca nujna in sorazmerna le glede trenutnega kazenskega postopka pred sodiščem prve stopnje, saj bo po oceni sodišča že z dodeljeno obliko BPP pred sodiščem prve stopnje v trenutni fazi zadeve dosežen pričakovani rezultat, ne pa šele v še negotovi fazi postopka pred sodiščem druge stopnje in VSRS.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 1203/2024 z dne 9. 7. 2024 se v I. točki izreka odpravi v delu, kjer je dodeljena izredna pravna pomoč v postopku preiskave, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Celju, v obliki pravnega svetovanja in zagovarjanja v postopku preiskave pred sodiščem na drugi stopnji ter pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, do pravnomočno končanega postopka vključno z morebitno vročitvijo obtožnice in morebitno sestavo in vložitvijo ugovora zoper obtožnico in se zadeva vrne toženi stranki v tem delu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Glede poteka upravnega postopka in bistvenih navedb strank v upravnem sporu

1.Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ BPP ali toženka) prošnji A. A. (prizadete stranke v tem postopku) za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) pred sodiščem ugodil in mu od 19. 6. 2024 dalje odobril izredno BPP v postopku preiskave, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. II Kpr 38206/2024 v obliki pravnega svetovanja in zagovarjanja v postopku preiskave pred sodiščem na prvi in drugi stopnji ter pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije (v nadaljevanju VSRS) do končanja postopka preiskave, vključno z morebitno vročitvijo obtožnice in morebitno sestavo in vložitvijo ugovora zoper obtožnico od 19. 6. 2024 dalje (I. točka izreka). Za izvajanje BPP je določila odvetnika C. C. (II. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je prošnja prosilca utemeljena. Iz podatkov spisa in vpogleda v uradne evidence izhaja, da je prosilec samska oseba, ki se od 31. 5. 2024 nahaja v Zavodu za prestajanje kazni zapora Celje (v nadaljevanju ZPKZ) zaradi izrečenega pripora. Prosilec nima prihodkov ali drugega premoženja, zato je toženka ugotovila, da izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP. Iz podatkov je razvidno, da je prosilec skupaj z drugimi soobdolženimi obdolžen storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 186. čl. Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za katerega je zagrožena zaporna kazen od enega do 10 let. V predmetnem postopku je bil zoper prosilca s sklepom z dne 2. 6. 2024 odrejen pripor, po uradni dolžnosti pa za zagovornico postavljena odvetnica D. D. iz Šentjurja.

3.Nadalje organ ugotavlja, da glede na okoliščino, ko prosilcu grozi odvzem prostosti, hkrati pa mu je že odrejen pripor, je razumno pričakovanje, da se prosilcu dodeli strokovna pomoč zagovornika. Tudi iz zahteve c točke 3. odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP) je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja BPP obdolžencu brez lastnih sredstev. Organ glede na navedeno ugotavlja, da sta izpolnjena subjektivni in objektivni pogoj za dodelitev BPP, posledično je prosilcu dodelil izredno BPP v obsegu, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

4.Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja. Navaja, da odločitev organa ni pravilna in ne zasleduje namena BPP. Navaja, da ni sporno, da prosilec izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev izredne BPP, sporen pa je njen obseg. Tožnik meni, da toženka ni v celoti pravilno upoštevala določbe 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), tj. objektivni vsebinski pogoj, ki se nanaša na nerazumnost zadeve in da je njena presoja izpolnjevanja vseh pogojev le delno pravilna. Tožnik se nadalje sklicuje na 28. člen ZBPP in navaja, da navedeni postopek preiskave, ki se vodi pod opr. št. II Kpr 38206/2024 pred sodiščem prve stopnje še ni zaključen. Navedeno dejstvo toženki preprečuje odločitev o prosilčevi prošnji za dodelitev izredne BPP za pravno svetovanje in zastopanje tudi pred sodiščem druge stopnje in pred VSRS do končanja preiskave, vključno z morebitno vročitvijo obtožnice ter sestavo in vložitvijo ugovora. Odločitev toženke je zato v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. V tej fazi postopka namreč ni gotovo, ali bo prosilec izredno BPP v tej obliki sploh potreboval, saj ta postopka še nista v teku. Dodelitev BPP v takšnih okoliščinah (vnaprej) je preuranjena in nerazumna, tako niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP.

5.Tožnik toženki še očita, da toženka svoje odločitve ni obrazložila, saj ni navedla razlogov, ki bi glede na ugotovljeno dejansko stanje upravičevali dodelitev BPP v spornem obsegu (torej tudi za pravno svetovanje in zastopanjem pred sodiščem druge stopnje in VSRS), s čimer po prepričanju tožnika ni zadostila standardu obrazloženosti, izpodbijane odločbe pa zato ni mogoče preizkusiti. Tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odločbo v I. točki izreka spremeni tako, da se prosilcu dodeli izredno BPP za pravno svetovanje in zagovarjanje v navedenem postopku preiskave pred sodiščem na prvi stopnji, v presežku pa prošnjo zavrne oz. podredno, da zadevo po odpravi I. točke izreka izpodbijane odločbe vrne v ponovni postopek.

6.Toženka je v odgovoru na tožbo z dne 23. 9. 2024 vztrajala pri navedbah v izpodbijani odločbi in v celoti zavračala tožbene navedbe. Ob uvodoma povzetem dosedanjem upravnem postopku pojasni, da med strankama ni sporno, da prosilec izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP in navaja, da ni nobenega dvoma, da prosilec izpolnjuje tudi objektivni pogoj po 24. členu ZBPP. Prosilec namreč zaproša za BPP, ker je zoper njega v teku kazenski postopek, ki je v fazi preiskave, zaradi kaznivega dejanja z zagroženo kaznijo od enega do 10 let zapora. Dodelitev BPP je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, v skladu s c točko 3. odstavka 6. člena EKČP, kakor tudi s slovensko sodno prakso. Kadar obdolžencu grozi kazen zapora, naj bi bila ocena glede na možnosti v predmetnem kazenskem postopku nebistvena, zato je tudi objektivni pogoj za dodelitev BPP absolutno podan. Na obseg BPP skladno s 28. členom ZBPP pa vplivata dve okoliščini, in sicer da je prosilcu odvzeta prostost in višina zagrožene zaporne kazni. Pri dodelitvi BPP pa je v konkretni zadevi poleg določil ZBPP treba upoštevati tudi Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), EKČP in Ustavo RS. Toženka se sklicuje na 70. člen ZKP, v katerem je določena obvezna obramba obdolženca, ki ga je potrebno razlagati v povezavi z ZBPP. Obseg in oblika BPP morata biti enaka po obeh zakonih, pri tem naj bi bilo bistveno, da zagovornik lahko opravlja vsa dejanja pred sodiščem prve, druge ali tretje stopnje, zato zastopanje za učinkovito obrambo ne sme biti omejeno samo na zagovarjanje pred sodiščem na prvi stopnji.

7.Nadaljnji razlog pa je tudi ta, da prosilec z dodelitvijo BPP v obsegu pravne pomoči za pravno svetovanje in zagovarjanje pred sodiščem prve stopnje, ne bo mogel dejansko celovito in učinkovito uveljaviti pravico do obrambe z zagovornikom, zlasti v zvezi z odrejenim priporom. Glede na navedeno in določila ZKP, da so roki za uveljavljanje pravnih sredstev in pravic izredno kratki, je po mnenju toženke tudi objektivni pogoj absolutno podan, dodeljena BPP v obsegu, ki zajema tudi postopek na drugi stopnji in pred VSRS do končanja preiskave, vključno z morebitno vročitvijo obtožnice, ter morebitno sestavo in vložitev ugovora zoper obtožnico. Tudi sicer pa je za tak obseg BPP zaprosil tudi prosilec sam. Glede na navedeno toženka navaja, da v konkretni zadevi sploh ni potrebna presoja objektivnega pogoja za vsako stopnjo posebej. Neutemeljene so tako navedbe tožnika, da je dodelitev BPP preuranjena in nerazumna. Takšna razlaga bi naj namreč vodila v kršitev temeljnih pravic in svoboščin prosilca kot obdolženca in niti ni skladna za določili Ustave RS, določili EKČP in je v nasprotju z namenom ZBPP. Dodeljevanje BPP za katerega se zavzema tožnik, torej za vsako stopnjo posebej, bi tovrstne zadeve le podaljšalo in zapletlo kazenske postopke in postopke dodelitve BPP, ob tem pa povečalo stroške pravnih pomoči iz proračuna RS. Navedeno pa ni v skladju z ZKP in ZBPP, zato toženka sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano odločbo.

8.Sodišče je tožbo poslalo v izjavo tudi prizadeti stranki - prosilcu A. A., ki pa odgovora na tožbo ni podal, in tudi sicer ni sodeloval v postopku.

O odločanju brez oprave glavne obravnave v zadevi

9.Sodišče je v zadevi (na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki določa, da lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta za tožnika in toženko ni sporno), odločilo brez glavne obravnave. V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da relevantno dejansko stanje med strankami ni sporno, šlo je za presojo pravnega vprašanja o razumnosti podane prošnje za dodelitev BPP in njen obseg.

K izreku:

10.Tožba je utemeljena.

11.Sodišče uvodoma ugotavlja, da med strankama in prizadeto stranko ni sporno, da prosilec skladno z 12. členom ZBPP izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev izredne BPP ter da izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev izredne BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje.

12.Med strankama in prizadeto stranko pa je sporno, ali izpolnjuje objektivni pogoj za navedeno BPP tudi v obsegu pred sodiščem druge stopnje in pred VSRS. Tožnik namreč ugovarja, da je toženka nepravilno preučila izpolnjevanje pogojev po 24. členu v zvezi z 28. členom ZBPP glede pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem druge stopnje in pred VSRS ter posledično v tem delu preuranjeno in neobrazloženo dodelila izredno BPP prosilcu.

13.BPP po ZBPP se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP).

14.Oblike BPP določa 26. člen ZBPP. To so: pravno svetovanje, sestava, overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah; pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave; pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji; pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi; pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo; pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči; pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti in kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

15.Prosilec navede obliko in obseg želene BPP v svoji prošnji, če tega ne stori, pa odloči o tem pristojni organ za BPP po proučitvi zadeve in po lastnem preudarku (drugi odstavek 26. člena ZBPP). BPP se dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP), organ za BPP pa lahko določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat (1. alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP) oziroma dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi, npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji (2. alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP).

16.Glede na 24. člen ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialnoekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Skladno z odločitvijo VSRS X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015 (na katero se sklicuje tudi toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe) pa pri dodelitvi BPP v kazenski zadevi 24. člena ZBPP ni mogoče razlagati tako, da je prošnja obdolženca, ki mu grozi kazen zapora, za pravno pomoč zagovornika v kazenskem postopku očitno nerazumna; pri tem je tudi ocena glede možnosti uspeha za prvostopenjski kazenski postopek nebistvena. Tudi iz zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja BPP obdolžencu brez lastnih sredstev.

17.Iz upravnega spisa izhaja, da je prosilec obdolžen storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 186. členom KZ-1 skupaj z drugimi soobdolženimi. Za storitev kaznivega dejanja je zagrožena zaporna kazen od enega do 10 let zapora. Iz listin upravnega spisa še izhaja, da je bil zoper prosilca 2. 6. 2024 odrejen pripor, ki je bil vmes že podaljšan, in sicer do 29. 11. 2024.

18.Sodišče glede dodelitve izredne BPP pred sodiščem prve stopnje pritrjuje toženki, saj je skladno s citirano sodno prakso v primeru, ko je prosilcu odvzeta prostost, presoja objektivnega pogoja nebistvena. Glede na nesporno dejstvo, da prosilec izpolnjuje tako subjektivni kot objektivni pogoj za dodelitev BPP, je ugotoviti, da prosilec izpolnjuje pogoje za odobritev izredne BPP v kazenskem postopku, ki je v fazi preiskave in je v teku pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. II Kpr 38206/2024 v obliki pravnega svetovanja in zagovarjanja (zastopanja) pred sodiščem na prvi stopnji od 16. 9. 2024 dalje.

19.Glede drugostopenjskega postopka in postopka pred VSRS (za katera med strankama in prizadeto stranko ni dvoma, da se zoper prosilca (še) ne vodita) pa toženka ni podala nobenih razlogov, zakaj je prošnji ugodila tudi v tem obsegu. Načelo ekonomičnosti postopka je temeljno načelo sicer tudi v postopkih dodeljevanja BPP, vendar pa je treba v njih tudi upoštevati, da je skladno s tem načelom smiselno ob uporabi 28. člena ZBPP dodeljevati BPP le v obsegu, v katerem je potrebna. Zato lahko že organ za BPP - tudi če stranka izrecno zaprosi za določen obseg BPP, določi tudi ožji obseg BPP od zaprošene, in sicer če bo že z ožje dodeljeno BPP dosežen pričakovani rezultat. V trenutni fazi postopka, ko prvostopenjski postopek še ni končan, po oceni sodišča zadošča, tako kot to zatrjuje tudi tožnik, da je BPP za prosilca nujna in sorazmerna le glede trenutnega kazenskega postopka pred sodiščem prve stopnje (in to ne glede na oceno možnosti uspeha v tej fazi), saj bo po oceni sodišča že z dodeljeno obliko BPP pred sodiščem prve stopnje v trenutni fazi zadeve dosežen pričakovani rezultat (da ne bi že v tej fazi postopka bil dosežen pričakovani rezultat, nista zatrjevala ne toženka ne prizadeta stranka), ne pa šele v še negotovi fazi postopka pred sodiščem druge stopnje in VSRS.

20.Pri presoji obsega dodelitve BPP po ZBPP in obsegu zastopanja pri obvezni obrambi po ZKP, ko je zagovornik postavljen po uradni dolžnosti (97. člen ZKP), so namreč bistvene razlike. Specialna ureditev po ZKP nastopi le v primerih, ko si obdolženec zagovornika ne izbere sam in mu ga postavi predsednik sodišča po uradni dolžnosti. V ostalih primerih BPP veljajo določbe ZBPP, saj ZKP v primerih obvezne obrambe pravice do proste izbire zagovornika ne omejuje. Vprašanje obsega dodelitve BPP se bo v primeru, če si bo obdolženec zagovornika izbral sam, reševalo na podlagi ZBPP, v primeru, da je zagovornik postavljen po uradni dolžnosti, pa po specialni ureditvi iz ZKP (po 70. členu ZKP).

21.Toženka se v odgovoru na tožbo sklicuje še na na c točko tretjega odstavka 6. člena EKČP, ki govori o pravici do BPP za osumljene ali obdolžene osebe v kazenskih postopkih, po katerih je šteti, da ko je zagrožen odvzem prostosti, je to okoliščina, ki terja BPP obdolžencu brez lastnih sredstev oz. ko je oseba obdolžena storitve kaznivega dejanja, za katerega se lahko izreče kazen zapora, šteti, da je dodelitev BPP v interesu pravičnosti. Res se navedeno nanaša na postopek pred sodiščem prve stopnje, glede katerega dodelitev BPP ni sporna, vendar pa iz navedenega ni razbrati, da bi se to izrecno nanašalo tudi na postopek pred sodiščem druge stopnje.

22.Sodišče tudi poudarja, kot je zatrjeval sicer že tožnik, da bo lahko prosilec vložil novo prošnjo za dodelitev izredne BPP za morebitna nadaljnja dejanja v postopku (pred sodiščem druge stopnje oz. pred VSRS), za katera bi se kasneje izkazalo, da jih je treba opraviti, toženka pa bo njegovo prošnjo, ob izpolnjevanju formalnih pogojev, obravnavala in o njej vsebinsko odločila ter - če bodo izpolnjeni pogoji, izredno BPP tudi dodelila. Tožnik upravičeno opozarja, da je treba pri izdaji akta v delu, ki se nanaša na obseg dodelitve BPP, upoštevati določbo 4. in 5. alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP, ki določa, da se BPP v isti zadevi lahko dodeli za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči na prvi in drugi stopnji in za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi, to določbo pa razlagati kot možnost za dodelitev BPP tako na drugi stopnji kot pred VSRS in za dodelitev BPP za vsako stopnjo izvesti presojo v smislu 24. člena ZBPP. Tako ni pritrditi toženki, da bo prosilcu onemogočeno, da dejansko celovito in učinkovito uveljavi pravico do obrambe z zagovornikom.

23.Razloge za to toženka obširno pojasni šele v odgovoru na tožbo. Pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe pa ni mogoče nadomestiti s pojasnjevanjem odločitve v odgovoru na tožbo, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je tudi predmet presoje v upravnem sporu. Odgovor na tožbo je namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe. Zato razlogov, ki jih toženka navaja šele v odgovoru na tožbo, sodišče pri presoji zakonitosti ni moglo upoštevati.

24.Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oz. se do njih opredeli na način, da jih lahko sodišče preizkusi ob morebitno vloženi tožbi. Pomanjkljiva obrazložitev, zaradi katere odločitev ni mogoče preizkusiti, pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1.

25.Toženka je glede na trenutne okoliščine in fazo postopka prosilčeve zadeve ni opravila ustrezne presoje objektivnega pogoja za dodelitev BPP pred sodiščem druge stopnje in pred VSRS (24. člen ZBPP). Posledično je ugotoviti, da je odločitev toženke glede dodelitve BPP, za del postopka, za katerega sploh ni gotovo ali bo do njega prišlo, ob obstoječem dejanskem stanju ob upoštevanju določil 28. člena ZBPP, nerazumna in preuranjena. Niti iz obrazložitve ni razbrati, zakaj je toženka glede na sedanje okoliščine odločila, da prosilec že sedaj izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP tudi v še bodoči negotovi fazi pred sodiščem druge stopnje in VSRS. V tem delu je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo v obsegu, ki zajema še postopek pred sodiščem druge stopnje in VSRS do pravnomočno končanega postopka, vključno z morebitno vročitvijo obtožnice in morebitno sestavo in vložitvijo ugovora zoper obtožnico iz I. točke izreka, odpravilo.

26.Sodišče ni sledilo predlogu tožnika, naj odloči v sporu polne jurisdikcije. S sojenjem v sporu polne jurisdikcije sodišče dejansko poseže v izvrševanje upravne funkcije, saj odloči namesto upravnega organa, s tem pa poseže v izvršilno vejo oblasti. Za takšno odločanje sicer ima podlago v 65. členu ZUS-1, vendar le pod zakonsko določenimi pogoji in omejitvami, ki jih tožnik niti ne zatrjuje oziroma v obravnavani zadevi niso izkazane. Sojenje v sporu polne jurisdikcije je treba uporabiti v izjemnih primerih, npr. ko se upravni postopek vleče ali ko upravni organ ne ravna v skladu z navodili sodišča. V konkretnem primeru tako niso podani utemeljeni razlogi, da bi moralo sodišče prevzeti pristojnosti toženke.

27.Glede na ugotovljene bistvene kršitve postopka je zato sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 opravilo ter zadevo vrnilo toženki, da v ponovnem postopku izda novo odločbo. Pri tem je toženka vezana na pravna mnenja glede uporabe materialnega prava, kar bo morala toženka upoštevati pri presoji objektivnega pogoja po 24. členu ZBPP v zvezi z obsegom dodeljene BPP skladno z 28. členom ZBPP.

Zveza:

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.