17. 2. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d.o.o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 29. januarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 170/2001 z dne 28. 3. 2002 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I Pg 182/99 z dne 14. 9. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo pritožnici naložilo plačilo stroškov električne energije za odjemno mesto TPC V. Zoper to sodbo se je pritožnica pritožila, Višje sodišče pa je z izpodbijano sodbo pritožbo zavrnilo.

Pritožnica izpodbijanima sodnima odločbama očita kršitev 2., 22. in 67. člena Ustave. V ustavni pritožbi navaja, da je kot upravnik objekta za odjemno mesto TPC V. podpisala prijavo Javnemu podjetju C., d.o.o., U. (tožeča stranka v pravdi). Meni, da ta prijava ni pogodba, temveč tipski obrazec, ki temelji na splošnih pogojih, ki pa so veljali pred sprejetjem Stanovanjskega zakona in z navedenim zakonom niso bili usklajeni. Zaradi tega je pritožnica mnenja, da sta sodišči v izpodbijanih sodbah napačno uporabili materialno pravo, predvsem glede razmejitve obveznosti, ki bremenijo upravnika večstanovanjske hiše in tistimi, ki bremenijo lastnike. Pritožnica se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 259/99, ki ga prilaga ustavni pritožbi.

B.

Pritožnica v ustavni pritožbi med drugim ponavlja argumente, s katerimi ni uspela v pritožbenem postopku, predvsem pa oporeka pravilnosti uporabe materialnega prava. Ustavno sodišče zato pojasnjuje, da ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo nepravilnosti pri uporabi materialnega prava samih po sebi. Skladno s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi ustavno pritožbo le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

Pritožnica sicer zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), vendar z razlogi, ki jih navaja, te kršitve ne more utemeljiti. Za kršitev pravice iz 22. člena Ustave bi v obravnavanem primeru lahko šlo, če bi sodišči z izpodbijanima sodnima odločbama neobrazloženo odstopili od ustaljene sodne prakse. Vendar s sklicevanjem na sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips št. 259/99 z dne 6. 7. 2000 pritožnica očitane kršitve ne utemelji, saj zadeva v bistvenih okoliščinah ni enaka njeni. V zadevi, na katero se sklicuje, upravnik ni sklenil pogodbe o dobavi električne energije, v pritožničini zadevi pa sta obe sodišči pojasnili, zakaj štejeta dokument "VO prijavo" za listino, na podlagi katere je bilo vzpostavljeno poslovno razmerje med pravdnima strankama. Sodišči sta svoji odločitvi dovolj jasno in izčrpno obrazložili ter ju podprli z argumenti, ki jih dopuščajo v pravni znanosti uveljavljene metode razlage.

Zgolj dejstvo, da pritožnica s pravnim sredstvom zoper odločitev sodišča prve stopnje ni uspela, pa samo po sebi še ne pomeni zatrjevanih kršitev.

Ker 2. člen Ustave ne vsebuje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države), se nanj za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

Prav tako se za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati na 67. člen Ustave, ki določa, da zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Ustavnopravno varstvo zasebne lastnine kot človekove pravice je namreč zagotovljeno s 33. členom Ustave. Pritožničin očitek o nezakonitosti (zaradi napačne uporabe materialnega prava) izpodbijanih sodnih odločb, ki posegajo v premoženjskopravni položaj, tudi če bi bil utemeljen, sam po sebi še ne izkazuje kršitve navedene pravice, kar je Ustavno sodišče že večkrat pojasnilo. Za kršitev te pravice bi lahko šlo, če bi sodišče odločitev oprlo na kakšno pravno stališče, ki bi bilo z vidika te ustavne pravice nesprejemljivo. Tega pa izpodbijanima sodnima odločbama prav tako ni mogoče očitati.

Ker z izpodbijanima sodnima odločbama pritožnici očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger