Jedro

Če odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne vsebuje dejanskih podatkov o sodnem postopku in njegovem poteku, ni mogoče napraviti zaključka, ali je razumno, da se ga prosilec udeleži ali ne. Zgolj prepis zakonskega teksta v odločbi ne zadošča, pač pa je treba kriterije iz 24. člena ZBPP presoditi na konkretnem primeru. Ugotovitev, da je pomembno, da prosilko v postopku zastopa odvetnik, ker sama nima pravnega znanja, za presojo očitne nerazumnosti zadeve iz 24. člena ZBPP ni relevantna. Če gre za očitno nerazumno zadevo, prosilec pravice do dodelitve brezplačne pravne pomoči nima, ne glede na to, ali sam ima ali nima ustrezno pravno znanje.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 3210/2011 z dne 23. 10. 2012 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 350,00 EUR odmerjenih stroškov upravnega spora v 15-dneh.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Ljubljani prošnji A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodilo in ji dodelilo redno brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje ter v postopku mediacije v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. I P 71/2012 zaradi plačila 11.932.500,00 EUR ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, razen plačila sodnih taks. Odločilo je tudi, da se za izvajanje brezplačne pravne pomoči določi odvetnika C.C. V izreku odločbe je tudi navedlo, kaj je odvetnik glede izvajanja brezplačne pravne pomoči v konkretni zadevi dolžan storiti. V obrazložitvi se sklicuje na Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ugotavlja, da iz navedb prosilke v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter listinskih dokazov izhaja, da premoženje prosilke in njene družine ne presega zneska 13.780,00 EUR, kar bi po določbi petega odstavka 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF) izključevalo njeno pravico do brezplačne pravne pomoči. Prosilka in njen soprog kot družinski član nimata v lasti nepremičnega ali drugega premoženja, nista imetnika vrednostih papirjev ter nimata denarnih prihrankov.

Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči je pristojni organ za BPP, kot poudarja v svoji odločbi, ugotovil, da so podani pogoji iz prve in druge alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP. Kot pravno relevantno okoliščino je upošteval dejstvo, da zadeva ni očitno nerazumna oz. ima prosilka verjetne izglede za uspeh. Pojasnjuje, da prosilka prosi za pravno svetovanje in zastopanje v postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. I P 71/2012. Ker prosilka nima pravnega znanja, je pomembno, da jo v postopku zastopa odvetnik, ki bo lahko učinkoviteje zastopal njene pravice in pravne koristi. Zato je skladno z določbo 26. člena v zvezi z 28. členom ZBPP prosilki odobrena brezplačna pravna pomoč. V nadaljevanju še pojasnjuje pravice in dolžnosti upravičenke glede na odobreno brezplačno pravno pomoč.

Zoper tako izdani upravni akt je tožbo vložilo Državno pravobranilstvo RS. Meni, da je v navedeni zadevi vrednost spornega predmeta izredno visoka ter da je po vpogledu v spis, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. I P 71/2012 ugotovilo, da je bila izvršba vložena na podlagi izpiskov iz poslovnih knjig. Prosilka je v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani nastopila kot upnica – fizična oseba. Fizična oseba, ki ni samostojni podjetnik, lahko vodi poslovne knjige le, če opravlja dejavnost in le v zvezi s to dejavnostjo, kot to določa Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Prosilka ni vpisana v register zasebnih raziskovalcev, tako da poslovnih knjig ni mogla voditi, vsaj ne v smislu poslovne knjige, katere overjen izpis bi lahko predstavljal verodostojno listino po drugem odstavku 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Ker na teh izpiskih iz poslovnih knjig prosilka tudi temelji svojo terjatev do dolžnikov, zaradi katere je bila zadeva odstopljena na pravdo, gre po mnenju tožeče stranke za očitno nerazumno zadevo in za zadevo, pri kateri prosilka nima verjetnih izgledov za uspeh, tako da pogoji iz 24. člena ZBPP za odobritev brezplačne pravne pomoči niso izpolnjeni. Vtoževani znesek 11.932.500,00 EUR je očitno tudi pretiran. Še posebej to velja za del, ki se nanaša na neto plačo dolžnice. Poleg tega naj bi prosilka prejemala tudi honorarje v neto zneskih, ki dosegajo 50% neto plače. Prosilka od dolžnikov zahteva vrnitev plače za obdobje, ko pri njih ni bila zaposlena. Zato tudi iz tega razloga pogoj iz 24. člena ZBPP ni izpolnjen.

Prav tako je v postopku izdaje izpodbijane odločbe prišlo tudi do kršitev pravil postopka, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost odločbe v smislu 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1. Izpodbijana odločba ne vsebuje ocene oz. presoje dejstev in dokazov, ki bi kazala na to, da je izpolnjen vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP glede razumnosti in verjetnosti izgleda za uspeh. Le ta je v obrazložitvi izpodbijane odločbe opredeljena le na abstraktni ravni, kar onemogoča njen preizkus. Niso namreč navedena dejstva, ki tak zaključek opredeljujejo, pač pa le zakonska dikcija in splošna ugotovitev. Odločba zato ni zakonita, saj ne vsebuje vseh sestavin obrazložitve odločbe v smislu 14. člena ZUP. Prav tako je bil v postopku izdaje izpodbijane odločbe kršen postopek, saj tožena stranka od prosilke ni zahtevala dodatnih pojasnil v zvezi s terjatvijo do dolžnikov, ki je ekstremno visoka. Svojo odločitev je temeljila le na sklepu Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 33095/2011 z dne 1. 4. 2011, iz katerega pa ni razvidno niti, na podlagi katere verodostojne listine je bila izvršba vložena. Zaradi opustitve pridobivanja nadaljnjih izjav tožene stranke od prosilke, so bila kršena pravila postopka, ki so tudi pripeljala do nepravilne odločitve o odobritvi brezplačne pravne pomoči. Glede na navedeno tožeča stranka sodišču predlaga, naj njeni tožbi ugodi, odločbo tožene stranke pa spremeni tako, da se prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrne oziroma izpodbijano odločbo zavrne ter odloči o stroških v skladu s Pravilnikom.

Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala.

Tožba je bila v smislu člena 19. Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) posredovana v odgovor tudi prizadeti stranki A.A., vendar slednja odgovora na tožbo ni podala.

Sodišče je v zadevi odločilo na seji, skladno z določbo 59. člena ZUS-1. Tožba je utemeljena.

Tudi po mnenju sodišča mora obrazložitev odločbe v smislu 214. člena ZUP obsegati dejansko in pravno presojo za odločitev. Ugotovljeno mora zlasti biti dejansko stanje s presojo dokazov, pravni predpisi in razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev, navedeno v izreku. Če obrazložitev odločbe tožene stranke take vsebine nima, stranka nima možnosti, da razloge izpodbija. Tudi sodišče v danem primeru ne more preizkusiti zakonitosti odločbe. Tožena stranka se namreč v svoji izpodbijani odločbi sklicuje le na pravno podlago odločitve, ne obrazloži pa dejanskih ugotovitev iz 24. člena ZBPP. Tudi po mnenju sodišča zgolj prepis zakonskega teksta v izpodbijani odločbi ne zadošča, pač pa je potrebno dane kriterije iz 24. člena ZBPP konkretno presoditi na prosilkinem primeru. Če namreč odločba ne vsebuje dejanskih podatkov o sodnem postopku in njegovem poteku, potem iz njih tudi ni mogoče napraviti zaključka, ali je razumno, da se ga prosilka udeleži ali ne. Slednja obrazložitev pa, čeprav je bistvena, v izpodbijani odločbi manjka. V skladu s 24. členom ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorabi možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev tudi, če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago in ali je pričakovanje in zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Ugotovitev, da je pomembno, da prosilko v postopku zastopa odvetnik, ker sama nima pravnega znanja, za presojo očitne nerazumnosti zadeve iz 24. člena ZBPP, torej ni relevantna. Če gre za očitno nerazumno zadevo, prosilec pravice do dodelitve brezplačne pravne pomoči na podlagi omenjenega zakonskega določila nima, ne glede na to, ali sam ima ali nima ustrezno pravno znanje.

Ker je glede na navedeno v danem primeru prišlo do bistvenih kršitev določb postopka in nepravilne uporabe materialnega prava, je bilo potrebno tožbi tožeče stranke ugoditi na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. V nadaljevanju naj služba za brezplačno pravno pomoč ponovno odloči o zadevi v skladu s pravnim mnenjem, izraženim v tej sodbi oz. skladno s petim odstavkom omenjenega 64. člena ZUS-1. Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1.