Jedro

Predlagatelj bi lahko navedel okoliščine, na podlagi katerih že sedaj sam sklepa, da je verjetno, da je na stanovanju povzročena škoda oz. so nastale nadobičajne spremembe. Iz predlagateljevih navedb tako za zdaj izhaja le možnost nastanka terjatve, kar pa ne zadošča za ločitev zapuščine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog pritožnika, da se zaradi poplačila 2809,77 EUR zapustničino premoženje loči od premoženja dedičev. Obrazložilo je, da predlagatelj, lastnik stanovanja, v katerem je živela zapustnica, navaja, da bo imel stroške iz naslova ureditvenih in vzdrževalnih del, ki jih je ocenil, kar pa pomeni, da te terjatve še nima, zato je predlog kot preuranjen neutemeljen.

2.Zoper sklep se Nepremičninski sklad pritožuje in predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da je neuspešno poskušal pridobiti podatke o zapustničinih dedičih zaradi dogovora o sanaciji stanovanja. Ključe stanovanja zaradi popisa škode je prejel s strani policije šele 6. 11. 2024 in šele po tem je lahko pristopil k aktivnostim za sanacijo, prej je bilo stanovanje zapečateno. V takih primerih je v zakonskem roku 3 mesecev nemogoče izvesti vsa potrebna dela. Zato mu je bila v okoliščinah konkretnega primera onemogočena pravica zahtevati poplačilo kot ločitvenemu upniku.

3.Na pritožbo je odgovorila zapustničina sestrična (dedinja) A. A. Navaja, da je predlagatelj upravičen do poplačila, a le na podlagi izstavljenega računa, pri čemer je treba odšteti 700,74 EUR, koliko je zapustnica že sama deponirala pri skladu.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe 1. odst. 143. čl. Zakona o dedovanju (ZD), ki določa, da lahko zapustnikovi upniki zahtevajo v treh mesecih od uvedbe dedovanja, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja. (V tem primeru dedič ne more razpolagati s stvarmi in pravicami iz zapuščine; prav tako se njegovi upniki ne morejo iz njih poplačati, dokler se ne poplačajo upniki, ki so zahtevali ločitev.)

6.Smisel instituta ločitve zapuščine od dedičevega premoženja je v tem, da se zaščitijo zapustnikovi upniki pred upniki dedičev v primeru, ko so dediči prezadolženi. Tega sicer glede na stališča sodne prakse ni treba posebej utemeljevati. Upnik, ki zahteva ločitev zapuščine od dedičevega premoženja, mora verjetno izkazati, da ima terjatev proti zapustniku, ni pa mu treba izkazati, da obstaja nevarnost za njeno uveljavitev, niti mu ni treba izkazati njene natančne višine.

7.Stališče, da je predlog upnika za ločitev zapuščine neutemeljen že zato, ker še ni znana natančna višina upnikove bodoče terjatve, je torej napačno. Sodišče se mora opredeliti do njene verjetnosti po temelju.

8.V konkretnem primeru upnik navaja, da bo kot lastnik stanovanja, v katerem je na podlagi najemne pogodbe živela zapustnica, v skladu z določili pogodbe in Pravilnika o vzdrževanju večstanovanjskih stavb izvedel določena dela, višina stroškov pa še ni znana, ker ni znan točen obseg del. Iz teh navedb verjetnost terjatve ne izhaja, saj predlagatelj ne navaja, na podlagi česa sklepa, da je verjetno, da bo dela v svojem stanovanju izvedel in to katera, in na podlagi česa bi jih morala izvesti oz. plačati zapustnica. Niti pogodbena določila, na katere se predlagatelj sklicuje (16. in 21. čl. najemne pogodbe), tega konkretno ne določajo. V 16. čl. pogodba med drugim sicer določa obveznost najemnika za povračilo škode zaradi malomarne oz. nepravilne uporabe stanovanja, vendar predlagatelj ne navaja, na podlagi česa ocenjuje, da je taka škoda verjetno povzročena. V 21. čl. pogodbe je določeno, da izroči najemnik po prenehanju najema stanovanje v stanju, kakršno je bilo ob prevzemu, pri čemer se upoštevajo spremembe, nastale pri normalni rabi; na podlagi česa ocenjuje, da so nastale spremembe, ki presegajo normalne, predlagatelj prav tako ne pojasni. Ne drži, da bi verjetnost svoje terjatve lahko izkazal šele po opravljenem ogledu, česar v konkretnem primeru objektivno ni bilo možno storiti v zakonskem roku treh mesecev od smrti zapustnice (oz. od uvedbe dedovanja). Predlagatelj bi lahko navedel okoliščine, na podlagi katerih že sedaj sam sklepa, da je verjetno, da je na stanovanju povzročena škoda oz. so nastale nadobičajne spremembe. Iz predlagateljevih navedb tako za zdaj izhaja le možnost nastanka terjatve, kar pa ne zadošča za ločitev zapuščine.

9.Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. čl. ZD).

-------------------------------

1Tako pritožbena sodišča npr. v zadevah VSL III Cp 1304/2025, VSM I Cp 516/2020 in mnogih drugih.