Jedro

V obravnavani zadevi tožnik vlaga tožbo zaradi molka organa, ker toženka ni odločila o njegovi vlogi za sklenitev služnostne pogodbe v zvezi z ustanovitvijo služnosti na toženkini nepremičnini. Sodišče sodi, da četudi bi toženka o tej njegovi vlogi odločila, akt, s katerim bi o njej odločila, ne bi bil upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1. Takšen akt ne bi bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije. Šlo bi za akt poslovanja. Razpolaganje samoupravnih lokalnih skupnosti z nepremičnim premoženjem namreč ureja ZSPDSLS-1. Ta določa, da se pogodba o ustanovitvi služnosti sklene po metodi neposredne pogodbe, pri čemer obveznost objave namere ni potrebna (prvi odstavek 71. člena ZSPDSLS-1). Postopek ustanovitve služnosti se tako ne vodi kot upravni postopek, v katerem bi bila izdana upravna odločba (in toženka v njem ne nastopa kot oblastni organ), temveč kot postopek razpolaganja s stvarnim premoženjem na podlagi ZSPDSLS-1, v katerem toženka ravna kot vsak drug lastnik.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Tožnik je 2. 2. 2024 vložil tožbo zaradi molka, ker toženka ni odločila o njegovi vlogi za sklenitev služnostne pogodbe, ki jo je vložil 8. 6. 2023 (A16). Vlogo je vložil z namenom vzpostavitve služnosti na nepremičnini v lasti toženke (za potrebe pridobitve gradbenega dovoljenja). V tožbi zatrjuje, da so procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka izpolnjene. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi ter ugotovi njegovo pravico graditi na parc. št. 3782/8, k. o. ..., v lasti toženke, kjer bo potekal priključek na javno pot, in njegovo pravico graditi na parc. št. 784/2, k. o. ..., v lasti toženke, kjer bo potekal elektro priključek, oziroma podrejeno naloži toženki, da mora v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe odločiti o njegovi pritožbi zaradi molka organa prve stopnje z dne 19. 10. 2023 zoper fiktivno negativno odločbo prvostopenjskega organa toženke v zvezi z vlogo za sklenitev služnostne pogodbe z dne 8. 6. 2023. Zahteva tudi povrnitev njegovih stroškov postopka.

2.Toženka v odgovoru na tožbo, sklicujoč se na Stvarnopravni zakonik (SPZ), Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: ZSPDSLS-1), Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), navaja, da pravni posel, s katerim se ustanovi služnost, ne predstavlja upravnega akta. Sodišču zato predlaga, naj tožbo zavrže, tožniku pa naloži povrnitev stroškov postopka.

K I. točki izreka

3.Tožba ni dovoljena.

4.Pri predhodnem preizkusu tožbe mora sodišče preveriti, ali je podan kateri od razlogov iz prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Nanje mora paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

5.Tožba zaradi molka organa

je (logično) dopustna le zoper upravne akte, za katere je sicer določeno oziroma za katere glede na določbe ZUS-1 izhaja, da o njihovi zakonitosti odloča sodišče v upravnem sporu.

ZUS-1 pa določa, da se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Upravni akt je upravna odločba ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). V upravnem sporu se lahko izpodbijajo tudi tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (drugi odstavek 5. člena ZUS-1).

6.V obravnavani zadevi tožnik vlaga tožbo zaradi molka organa, ker toženka ni odločila o njegovi vlogi za sklenitev služnostne pogodbe v zvezi z ustanovitvijo služnosti na toženkini nepremičnini. Sodišče sodi, da četudi bi toženka o tej njegovi vlogi odločila, akt, s katerim bi o njej odločila, ne bi bil upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1. Takšen akt ne bi bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije. Šlo bi za akt poslovanja. Razpolaganje samoupravnih lokalnih skupnosti z nepremičnim premoženjem namreč ureja ZSPDSLS-1. Ta določa, da se pogodba o ustanovitvi služnosti sklene po metodi neposredne pogodbe, pri čemer obveznost objave namere ni potrebna (prvi odstavek 71. člena ZSPDSLS-1). Postopek ustanovitve služnosti se tako ne vodi kot upravni postopek, v katerem bi bila izdana upravna odločba (in toženka v njem ne nastopa kot oblastni organ), temveč kot postopek razpolaganja s stvarnim premoženjem na podlagi ZSPDSLS-1, v katerem toženka ravna kot vsak drug lastnik.

7.Ker torej akt, katerega izdajo in vročitev tožnik s tožbo zahteva, ne izpolnjuje pogojev upravnega akta, kot ga določa ZUS-1, je sodišče tožbo ob smiselni uporabi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1

kot nedovoljeno zavrglo.

K II. točki izreka

8.Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem (med drugim), če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Tretja alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1.

2Glej sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi I Up 33/2016 z dne 13. 4. 2016.

3Glej na primer tudi sodbo in sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v zadevi I U 541/2018 z dne 19. 9. 2019.

4V 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.