24. 6. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 3. junija 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 2789/2001 z dne 9. 1. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Sodišče je predlog za izvršbo zavrglo zaradi prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari. Ugotovilo je, da je glede iste terjatve že bil voden izvršilni postopek. Ta se je zaključil s sklepom, s katerim je sodišče zaradi poplačila terjatve ustavilo postopek in obenem zavrnilo predlog za izvršbo v delu, v katerem presega s strani dolžnika plačan znesek. V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da njegova terjatev še ni v celoti poplačana.

Meni, da so bili izračuni o višini in plačilu dolgovanih obresti v prvem izvršilnem postopku napačni. Njegova terjatev naj bi bila s tem močno razvrednotena, kar naj bi izhajalo tudi iz poročila izvedenke. Terjatev naj še zdaleč ne bi bila poplačana. Meni, da ustavitve izvršbe pred leti ni mogoče šteti za pravnomočno odločitev o zahtevku oziroma za razsojeno stvar. Trdi, da je to v nasprotju s pravico do sodnega varstva. Meni, da bi sodišče moralo, če je menilo, da je vprašanje poplačila terjatve sporno, tedaj postopek prekiniti in pritožnika (tj. upnika) napotiti na pravdo.

B.

Ob obravnavi te ustavne pritožbe je treba upoštevati, da se sodišče v obravnavani zadevi ni spuščalo v dejansko ali materialnopravno vprašanje, ali je pritožnikova terjatev poplačana, pač pa odločitev sodišča temelji na procesnopravnem institutu prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari. Tudi Ustavno sodišče se mora zato omejiti izključno na ta vidik in ne more preizkušati vprašanja, ali je pritožnikova terjatev že poplačana. Pri tem je treba nadalje upoštevati, da v skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče v postopku ustavne pritožbe preizkuša le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. To pomeni, da za uspeh ustavne pritožbe ne zadošča (morebiten) izkaz, da je sporno pravno stališče, na katerem temelji izpodbijana sodna odločba, v nasprotju z zakonom, pač pa bi pritožnik moral izkazati, da je to pravno stališče nesprejemljivo z vidika kakšne ustavne pravice.

Bistveno pravno stališče, na katerem temelji izpodbijani sklep (in ki mu pritožnik oporeka), je, da pravnomočnost sklepa, s katerim se zaradi poplačila terjatve ustavi izvršba in s katerim se zavrne predlog za izvršbo v presežnem delu, preprečuje dopustnost novega predloga za izvršbo v zvezi z isto terjatvijo. Pritožnik ne izkaže (in niti sklepčno ne zatrjuje), da je to pravno stališče v nasprotju s kakšno človekovo pravico ali temeljno svoboščino. Učinkovitost izvršilnega postopka in s tem poplačilo upnikove terjatve, ki izhaja iz izvršilnega naslova, je sicer neločljiv element pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave. Vendar institut pravnomočnosti s to pravico ni v nasprotju, pač pa je nasprotno tudi zahteva po spoštovanju pravnomočnosti sestavni del pravice do učinkovitega sodnega varstva. Del pravice do učinkovitega sodnega varstva - kar pomeni tudi sodno varstvo pred neutemeljenimi zahtevki - je tudi pravilo o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari, saj je šele s tem omogočeno, da se stranke lahko zanesejo na odločitev sodišča.

Zato ni v nasprotju z ustavo, če sodišče prepoved ponovnega odločanja o isti stvari upošteva tudi v izvršilnem postopku v primeru, kakršen je obravnavan: ko je bil prejšnji izvršilni postopek s sklepom pravnomočno ustavljen in predlog za izvršbo v presežnem delu zavrnjen prav zaradi popolnega poplačila terjatve. Prav tako ni v nasprotju s kakšno človekovo pravico ali temeljno svoboščino, da na upoštevanje pravila o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari ne more vplivati morebitna okoliščina, da je pravnomočna odločitev nezakonita oziroma napačna.

Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger