Jedro

Ker kljub utemeljenemu predlogu toženca sodišče ni preložilo že razpisane glavne obravnave, ampak jo je opravilo na domu toženca, je poleg kršitve določbe 115. člena ZPP toženca prikrajšalo oziroma mu odvzelo možnost sodelovanja v postopku, kakršnega bi bil sicer deležen, če ne bi bil bolan oziroma ne bi okreval po zdravniškem posegu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 16.3.2005, opr. št. In 2003/00538-9 v nerazveljavljenem delu v celoti v veljavi ter tožencu naložilo, da je dolžan tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 292,15 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženec se v pritožbi zoper navedeno sodbo sklicuje na vse pritožbene razloge in predlaga, da jo pritožbeno sodišče spremeni oziroma razveljavi. Navaja, da je sodišče prve stopnje nezakonito razpisalo narok za glavno obravnavo na domu bolne tožene stranke, kljub temu, da je dva dni prej prestala operacijo na srcu in dne 6.5. in 31.5.2010 na sodišče poslala opravičilo s predlogom za preložitev naroka. Dne 5.6.2010 opravljena koronografija in perkutna koronarna intervencija na srcu tožene stranke (vstavitev katetra z razširitvijo koronarne arterije) je na dan obravnave dne 7.6.2010 botrovala toženčevi popolni nezmožnosti sodelovanja na glavni obravnavi ter ogrozila njegovo življenje. S tem je sodišče prekršilo 8. točko 2. odstavka 339. člena ZPP. Procesno kršitev navedene določbe je sodišče storilo tudi s tem, da je opustilo materialno vodstvo ter laične in bolne tožene stranke ni obvestilo o možnosti zastopanja po odvetniku ali drugem pooblaščencu. Popolnoma neutemeljeno je sodišče zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem prič, ki ga je podala tožena stranka. Sodba nima obrazložitve v zvezi z navedbo razlogov glede obstoja temelja in višine tožbenega zahtevka. Da je sodišče nezakonito opravilo obravnavo tožena stranka pritožbi prilaga zdravniški izvid z dne 5.6.2010, hkrati pa prilaga še zdravniški izvid z dne 8.7.2010, iz katerega je prav tako razvidno, da mu lečeči zdravnik predpisuje še nadaljnji enotedenski bolniški stalež in izogibanje večjih psihičnih naporov. Tožeča stranka v postopku ni zatrdila vseh pravno relevantnih dejstev in je njen tožbeni zahtevek nesklepčen. Prav tako ni zatrdila niti dokazala utemeljenosti tožbenega zahtevka po temelju in višini. Tožeča stranka je s svojim delovanjem celo povzročila škodo toženi stranki. Navedba oškodovanja je smiselno ugovor pobotanja.

Pritožba ni utemeljena.

Po podatkih sodnega registra je pri tožeči stranki na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 11739/2010 z dne 9.12.2010 vpisan začetek stečajnega postopka. Ker so bila že do začetka stečajnega postopka tožeče stranke opravljena vsa procesna dejanja v pritožbenem postopku, lahko pritožbeno sodišče odločbo izda ob smiselni uporabi določbe 2. odstavka 207. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Tožena stranka sodbi sodišča prve stopnje očita vrsto bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, med ostalim tudi kršitev 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, češ da sodba nima obrazložitve glede obstoja temelja in višine tožbenega zahtevka. Ta očitek ni utemeljen, saj je sodbo mogoče preizkusiti, v njej so navedeni razlogi o odločilnih dejstvih tako glede podlage, kot tudi višine terjatve tožeče stranke. Nadalje pritožba neutemeljeno očita sodišču, da je opustilo materialno procesno vodstvo, ker laične tožene stranke ni obvestilo o možnosti zastopanja po odvetniku ali drugem pooblaščencu. Takšne kršitve iz 1. odstavka 339. člena v zvezi z določbo 285. oziroma 283. člena ZPP prvostopenjsko sodišče ni storilo, saj sta toženca v postopku že zastopala dva pooblaščenca do odpovedi pooblastila. Tudi v vsakokratnem vabilu na glavno obravnavo je bil toženec opozorjen, da sme pravdna dejanja opraviti osebno ali po pooblaščencu (1. odstavek 86. člena ZPP).

Pač pa je utemeljen pritožbeni očitek, da je bila tožencu odvzeta možnost sodelovanja v postopku z nezakonitim postopanjem sodišča, ki se nanaša na čas in način izvedbe glavne obravnave (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prvi narok za glavno obravnavo opravilo na domu toženca dne 7.6.2010. Izvedba naroka zunaj sodnega poslopja je sicer v izjemnih primerih dopustna glede na določbo 2. odstavka 114. člena ZPP (npr. v primeru zaslišanja osebe, ki ne more priti na sodišče zaradi bolezni). Vendar je v konkretnem primeru za presojo očitane procesne kršitve odločilno, da je toženec pred narokom sodišču poslal opravičilo ter prosil za preložitev naroka zaradi zdravstvenih težav, hkrati pa priložil zdravniško potrdilo na ustreznem obrazcu, kot ga predpisuje 115. člen ZPP. Iz tega zdravniškega potrdila (B 28) in iz ostale zdravstvene dokumentacije v spisu, tudi tiste, ki jo je kot pravočasen dokaz priložil pritožbi, pa izhaja, da je bil toženec dne 5.6.2010 hospitaliziran zaradi zdravniškega posega (koronarografija in stentiranje na koronarkah) ter da je bil po odpustu v bolniškem staležu, s priporočilom, da se izogiba vsem večjim telesnim in psihičnim naporom ter stresom. Ker kljub utemeljenemu predlogu toženca sodišče ni preložilo že razpisane glavne obravnave, ampak jo je opravilo na domu toženca, je poleg kršitve določbe 115. člena ZPP toženca prikrajšalo oziroma mu odvzelo možnost sodelovanja v postopku, kakršnega bi bil sicer deležen, če ne bi bil bolan oziroma ne bi okreval po zdravniškem posegu. Res je sicer, da predhodna opravičila toženca zaradi bolezni in številne preložitve razpisanih glavnih obravnav nakazujejo možnost, da se je toženec skušal izogniti glavnim obravnavam in zaključku postopka. Vendar bi moralo sodišče v postopku kljub temu zagotoviti ustrezno ravnovesje med koncentracijo in pospešitvijo postopka na eni strani in materialno pravilno sodbo na drugi strani, kot poudarjajo pravni teoretiki in tudi sodna praksa. Zaradi opisane bistvene kršitve določb pravdnega postopka je moralo pritožbeno sodišče ugoditi pritožbi in sodbo razveljaviti na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP. Kršitev postopka je namreč take narave, da je pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti.