Jedro

Za izterjavo davčnega dolga po določbah ZDavP, ko se izterjuje davek po seznamu zaostalih obveznosti dolžnika, ni potrebno, da so odmerne odločbe, ki so predmet izvršbe, dokončne oziroma pravnomočne.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep Davčne uprave RS, Davčnega urada A, Izpostava B z dne 29. 7. 1999, s katerim je bila uvedena prisilna izterjava dolga iz sredstev na dolžnikovem računu v skupni višini 2.546.726,80 SIT, od tega glavnice v višini 2.391.643,70 SIT, obresti v višini 154.083,10 SIT in stroškov izterjave v višini 1.000 SIT. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na določbo 40. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96 do 26/99, v nadaljevanju ZDavP), ki določa, da zoper dolžnika, ki zapadlega davka ni plačal v predpisanem roku, davčni organ uvede postopek prisilne izterjave z izdajo sklepa o prisilni izterjavi (42. člen ZDavP), ki mora vsebovati tudi izvršilni naslov (43. člen ZDavP). Po 44. členu ZDavP je izvršilni naslov odločba o odmeri davka, davčni obračun ter ugotovitvena odločba o neobračunanem in nepravilno obračunanem davku, ki ga je bil dolžnik sam dolžan obračunati in plačati oziroma kot ga je bil kot izplačevalec dolžan obračunati in plačati ob izplačilu dohodkov. Če dolžnik dolguje davek za več let oziroma iz različnih odločb, je izvršilni naslov lahko seznam zaostalih obveznosti dolžnika, ki ga sestavi knjigovodstvo davčnega urada, overi pa direktor davčnega urada. V seznamu zaostalih obveznosti mora biti za vsako vrsto obveznosti naveden izvršilni naslov, datum izvršljivosti ter višina dolga in zamudnih obresti, po podatkih kartice dolžnika. V obravnavanem primeru je predmet prisilne izterjave davčni dolg iz naslova opravljanja dejavnosti, in sicer akontacija davka iz dejavnosti, prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevki za zdravstveno zavarovanje, prispevki za zaposlene in obračun prometnega davka ter pripadajoče zamudne obresti. Iz seznama zaostalih obveznosti so razvidni izvršilni naslov, višina obveznosti, in sicer ločeno glavnica in obresti ter datum izvršljivosti za posamezne obveznosti. Po mnenju tožene stranke je takšen seznam zaostalih obveznosti sestavljen v skladu z določbami ZDavP, zato je pravilen in zakonit. Tožena stranka je tožniku še pojasnila, da mora vlogo za odpis vložiti pri prvostopnem organu.

Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da gre za prisilno izterjavo davčnega dolga iz leta 1995. Gre za obveznosti, ki so mu bile naložene z odločbo o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti in odločbo o odmeri prometnega davka. Zoper obe odločbi je vložil pritožbi. Pritožba v zvezi z odmero prometnega davka je bila rešena dne 5. 9. 2000, s katero je bila izpodbijana odločba zaradi ugotovljenih nepravilnosti odpravljena ter zadeva vrnjena prvostopnemu organu v ponovni postopek. Kljub temu, da je ta pritožba rešena, obnove postopka ni možno izvesti, saj še vedno ni rešena pritožba (v glavni stvari), ki je bila vložena na odmero davkov od dohodkov iz dejavnosti prav tako iz leta 1995. Glede na to, da njegovi vlogi za odlog izterjave davčnih in drugih družbenih obveznosti ni bilo ugodeno do rešitve pritožb o glavni stvari, za katere meni, da so upravičene, meni, da je prišlo pri izdaji izpodbijane odločbe do nepravilne uporabe prava in s tem do neenakega obravnavanja med zavezanci, zato sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo v celoti odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za prisilno izterjavo davčnega dolga tožnika po seznamu zaostalih obveznosti dolžnika, ki ga je sestavilo knjigovodstvo davčnega urada, overil pa direktor davčnega urada. Postopek prisilne izterjave davčnega dolga urejajo določbe ZDavP, ki v 42. členu določa, da davčni organ uvede prisilno izterjavo z izdajo sklepa o prisilni izterjavi. V 2. odstavku 44. člena ZDavP je določeno, da v primeru, če dolžnik dolguje davek za več let oziroma iz različnih odločb, je izvršilni naslov seznam zaostalih obveznosti dolžnika, ki ga sestavi knjigovodstvo davčnega urada, overi pa direktor davčnega urada. Tožnik v postopku ne ugovarja zneskom in višini ugotovljenega davčnega dolga po seznamu zaostalih obveznosti, ampak v tožbi navaja, da odmera davka iz dejavnosti za leto 1995 in odmera prometnega davka za isto leto še nista dokončno zaključeni. Vendar pa po presoji sodišča za izterjavo davčnega dolga po določbah ZDavP, ko se izterjuje davek po seznamu zaostalih obveznosti dolžnika, ni potrebno, da so odmerne odločbe dokončne oziroma pravnomočne, kot zmotno meni tožeča stranka. Pritožba zoper odmerno odločbo ne zadrži njene izvršitve (20. člen ZDavP), zato dejstvo, da odločbe, ki so predmet izvršbe še niso dokončne oz. pravnomočne, ne more vplivati na odločitev v tem upravnem sporu.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00).