Jedro

ZSVarPre v 33. členu določa, da se ne glede na določbe tega poglavja (II poglavja), lahko samski osebi oziroma družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik samska oseba, da je prejemnik pokojnine v višini 484,37 EUR mesečno in dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v RS brez subvencij v mesečni višini 117,90 EUR. Ima tudi nepremično premoženje, ki ga podrobno povzema že sodišče prve stopnje, zato ga pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju ne navaja znova. Iz izpovedbe tožnika izhaja, da z oddajanjem nepremičnin prejema 100,00 EUR na mesec. Upravičen je tudi do dodatka za pomoč in postrežbo v višini okrog 170,00 EUR. Kot to prepričljivo pojasnjuje že sodišče prve stopnje, tožnikovi prihodki presegajo minimalni dohodek določen v 8. členu ZSVarPre, ki je v relevantnem obdobju znašal 465,34 EUR. Tožnik je v relevantnem obdobju razpolagal tudi z nepremičnim premoženjem. V tem primeru nikakor ni mogoče šteti, da je tožnik materialno ogrožen in so s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam nosi stroške pritožbe.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 23. 1. 2024 in odločbe Centra za socialno delo A. št. ... z dne 31. 8. 2023 ter na priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči.

2.Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da se je znašel v položaju hude materialne ogroženosti oziroma izkazuje izredne stroške. Hudo je zbolel in ima amputirano nogo. Zaradi tega ni več pokreten, niti ne more opravljati fizičnih del na kmetiji ali voditi lastnega gospodinjstva. Iz tega razloga ima povečane izdatke, saj mora za pomoč najemati druge osebe. Je upokojenec z nizko pokojnino, s katero pa se ne more preživljati. Prav tako nima bližnjih sorodnikov, ki bi lahko zanj skrbeli, razen treh otrok, pri čemer je eden od otrok hud psihičen bolnik in mora zanj skrbeti tožnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter tudi sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5.Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 23. 1. 2024, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo CSD št. ... z dne 31. 8. 2023. Z navedeno odločbo je bila zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči.

6.Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre) v 33. členu določa, da se ne glede na določbe tega poglavja (II poglavja), lahko samski osebi oziroma družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti.

7.Kot izhaja iz sodne prakse gre pri izredni denarni socialni pomoči za subsidiarno upravičenje, ki ga zagotavlja država iz javnih sredstev šele, ko posameznik izčrpa vse možnosti za preživljanje z lastnimi močmi, vključno z morebitnim zmanjšanjem premoženja. Izredna denarna socialna pomoč je namenjena reševanju materialne ogroženosti, ki je pravni standard in se ugotavlja glede na okoliščine vsakokratnega primera. Odločanje o pravici je diskrecijsko. Pristojni CSD v skladu s 6. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) o pravici odloča v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano.

8.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik 24. 8. 2023 vložil vlogo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči. V vlogi je pojasnil, da navedeno pomoč potrebuje za plačilo storitve pomoči na domu in dostave hrane v višini 500,00 EUR. Pri tem se je skliceval na materialno ogroženost, saj prejema le nekaj čez 400,00 EUR pokojnine in dodatek za pomoč in postrežbo. Nadalje je še pojasnil, da mu je v januarju umrla žena in je ostal sam. Je na invalidskem vozičku in potrebuje pomoč pri oskrbi.

9.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik samska oseba, da je prejemnik pokojnine v višini 484,37 EUR mesečno in dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v RS brez subvencij v mesečni višini 117,90 EUR. Ima tudi nepremično premoženje, ki ga podrobno povzema že sodišče prve stopnje, zato ga pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju ne navaja znova. Iz izpovedbe tožnika izhaja, da z oddajanjem nepremičnin prejema 100,00 EUR na mesec. Upravičen je tudi do dodatka za pomoč in postrežbo v višini okrog 170,00 EUR.

10.Kot to prepričljivo pojasnjuje že sodišče prve stopnje, tožnikovi prihodki presegajo minimalni dohodek določen v 8. členu ZSVarPre, ki je v relevantnem obdobju znašal 465,34 EUR. Tožnik je v relevantnem obdobju razpolagal tudi z nepremičnim premoženjem. V tem primeru nikakor ni mogoče šteti, da je tožnik materialno ogrožen in so s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

11.Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, ki se nanašajo na tožnikovo zdravstveno stanje in socialne razmere. Kot je bilo že pojasnjeno je za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči ključna ugotovitev, ali je podana materialna ogroženost. Kot je bilo že pojasnjeno, glede na dohodke v spornem obdobju, le-ta ni bila izkazana. Prav tako tožnik tudi ne izkazuje izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne bi mogel pokriti. Tožnik je izredno denarno socialno pomoč uveljavljal zaradi plačila pomoči na domu in dostave hrane. Omenjeno pa si tožnik lahko zagotovi z lastnimi dohodki oziroma po potrebi tudi s prodajo ali oddajo svojih nepremičnin.

12.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

13.Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam krije stroške pritožbe.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

2Ur. l. RS, št. 2/2004.

3Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami.

4Glej Psp 150/2018, Psp 204/2018, Psp 315/2018.

5Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami.