Jedro

Če je bila vročitev sodbe opravljena pravilno, storilec pa navaja, da je ni dobil, ne da bi za to trditev navedel utemeljene pravnorelevantne razloge, predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti ni mogoče ugoditi.

Izrek

Pritožba storilca U. M. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o določitvi uklonilnega zapora.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je bil storilcu U.M. določen uklonilni zapor in sicer zato, ker je bil z odločbo o prekršku P. p. L. spoznan za odgovornega za očitani prekršek in mu je bila izrečena globa v znesku 30.000,00 SIT, ki je ni plačal. Proti temu sklepu storilec vlaga pravočasno pritožbo, v kateri obširno navaja, da so določila zakonodaje o uklonilnem zaporu protiustavna, obširno opisuje kršitve ustavnih pravic, ki so bile storjene v teh postopkih in zaradi tega predlaga, da se sklep razveljavi in da se ponovno izvede postopek v skladu z Ustavo Republike Slovenije.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v zvezi z določilom 159. čl. Zakona o prekrških -1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da v postopku na prvi stopnji ni bila podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 1., 5., 6., 7. in 8. tč. I. odst. 155. čl. tega zakona in v škodo storilca tudi niso bile prekršene materialne določbe zakona ali predpisa, ki določa prekršek v zvezi s 156. čl. tega zakona.

Pritožbeno sodišče po pregledu zadeve v okviru pritožbenih navedb ugotavlja, da so bili v postopku na prvi stopnji podani vsi dejanski in formalni pogoji, na podlagi katerih je bilo mogoče sprejeti izpodbijani sklep, saj Zakon o prekrških-1 v 19. čl. določa, da se storilca, ki deloma ali v celoti ne plača globe v določenem roku, prisili k plačilu tako, da se določi uklonilni zapor. Ta traja, dokler storilec ne plača globe, vendar najdlje 30 dni. Z izvršitvijo uklonilnega zapora pa ne preneha obveznost storilca, da plača globo. Do začetka izvrševanja uklonilnega zapora lahko storilec sodišču predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti. Podlaga za določitev uklonilnega zapora je odločba o prekršku pristojnega prekrškovnega organa, ki je postala pravnomočna in ki je postala izvršljiva. V obravnavanem primeru sta izpolnjena oba pogoja in sicer je iz listin v spisu razvidno, da je odločba o prekršku P. p. L. z dne 7. 12. 2005 postala pravnomočna dne 5. 1. 2006 in izvršljiva dne 6. 2. 2006. Iz predloga predlagatelja P. p. L. za določitev uklonilnega zapora z dne 15. 2. 2006 pa je razvidno, da storilec določene globe v znesku 30.000,00 SIT ni plačal v roku, ki ga je določala odločba o prekršku, bil je opozorjen na posledice in sicer, da bo v primeru, da globe v določenem roku ne plača, prekrškovni organ sodišču predlagal določitev uklonilnega zapora na podlagi 19. čl. Zakona o prekrških -1. Iz pravnomočne odločbe o prekršku je med drugim razvidno, da je bila storilcu izrečena globa v znesku 30.000,00 SIT za prekršek po B točki VII. odst. 32. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa ter da je globo treba plačati v roku 30 dni od pravnomočnosti odločbe o prekršku.

Uklonilni zapor ni izvršitev sankcije, ampak je sredstvo za prisiljevanje k izpolnitvi obveznosti, naložene s pravnomočno odločbo o prekršku. Storilec v svoji pritožbi ni navajal nobenih okoliščin, ki bi lahko vzbudile dvom v legitimnost prisiljevanja k plačilu z uklonilnim zaporom, če pa storilec meni, da so določbe Zakona o prekrških v zvezi z uklonilnim zaporom protiustavne, bo moral začeti ustrezni postopek pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije. Storilec je bil opozorjen na pravice, ki jih ima v tem postopku in na takšni podlagi pritožbeno sodišče zaključuje, da je bil storilcu glede na ugotovljene okoliščine v postopku na prvi stopnji uklonilni zapor določen utemeljeno in zakonito. Zaradi tega je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo storilca kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Ob tem pritožbeno sodišče ponovno poudarja, da se storilec do začetka izvrševanja uklonilnega zapora lahko odloči, da bo sodišču predlagal, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti in se na ta način izogne izvršitvi sklepa o določitvi uklonilnega zapora.